Nubnefer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nubnefer v hieroglifih
Vladanje: ni znano
Predhodnik: ni znan
Naslednik: ni znan
M23
t
L2
t
S12F35

Nisut-Biti Nubnefer
nsw.t-btj nwb-nfr
Rojstno ime

Nubnefer je rojstno ime faraona Starega Egipta, ki je vladal v obdobju Druge dinastije. Dolžina njegove vladavine in njen kronološki položaj nista znana.

Viri z Nubneferjevim imenom[uredi | uredi kodo]

Fragment posode iz črnega skrilavca z Nubneferjevim imenom; levo od njega je zgradba Menti-Ank (Življenje lahko traja)

Nubneferjevo ime so odkrili v južnih galerijah nekropole faraona Džoserja (Tretja dinastija) Sakari na dveh fragmetih posode iz črnega skrilavca. Napis omenja zgradbo Menti-Ank (Življenje lahko traja), ki je bila zgrajena med vladavino faraona Ninečerja. Egiptologi, med njimi Peter Kaplony, Jochem Kahl in Francesco Tiradritti, so zato prepričani, da je Nubnefer vladal časovno blizu Ninečerju. Nubneferjevo ime se ne pojavlja na nobenem drugem dokumentu niti iz njegovega obdobja niti iz obdobja po njegovi smrti.[1][2]

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Nekateri egiptologi, na primer Battiscombe Gunn in Iorwerth Eiddon Stephen Edwards, menijo, da bi Nubnefer lahko bilo rojstno ime faraona Raneba. Drugi, med njimi Wolfgang Helck in Toby Wilkinson, v nasprotju z njimi menijo, da je bil Nubnefer neposredni Ninečerjev naslednik. Peter Kaplony Ninečerja istoveti s faraonom, ki je vladal med Vadženesom in Senedom.[1][3][4][5]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Peter Kaplony: A building named Menti-Ankh. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo, vol. 20. Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). de Gruyter, Berlin 1965, str. 41–46.
  2. Pierre Lacau, Jan-Phillip Lauer: La Pyramide à Degrés IV. – Inscriptions gravées sur les Vases: Fouilles à Saqqarah. Service des antiquités de l’Égypte, Cairo 1936, Table IV.
  3. I.E.S. Edwards: The early dynastic period in Egypt, Cambridge University Press, Cambridge 1964; str. 25.
  4. Wolfgang Helck: Datierungen der Gefäßaufschriften aus der Djoser-Pyramide. Zeitschrift für ägyptische Sprache und Altertum, vol. 106. Akademie-Verlag, Berlin 1979, str. 120–132.
  5. Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt: Strategy, Society and Security. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 89.