Slon (faraon)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slon (bere se morda Pen-abw)[1] je začasno ime egipčanskega preddinastičnega vladarja. Ker je na napisih na skalah in slonokoščenih obesnih ploščicah njegovo ime zapisano zelo površno ali brez kraljevskega grebena, sta branje imena in obstoj kralja Slona zelo sporna.

Identiteta[uredi | uredi kodo]

Obstoj kralja Slona temelji na razpravah Gunterja Dreyerja in Ludwiga Davida Morenza. Avtorja sta prepričana, da je bil lokalni kralj, ki je vladal v okolici Qustula. Po Dreyerjevem mnenju se njegovo ime pojavja v vklesanih napisih v Qustulu in Gebel Sheikh-Suleimanu, kjer so hieroglifi zapisani v kraljevem sereku. Na slonokoščenih ploščicah, odkritih v Abidosu, se Slon pojavlja brez kraljevskega grebena.[2] Dreyer na napisu vidi kockast vladarski prestol, pod katerim hodi slon, in ga bere Pen-abu (Veliki s prestola).[3] Morenz misli enako, vendar je zelo negotov glede branja imena, zato raje uporablja nevtralno začasno ime »Kralj Slon«. Druga možnost je, da je predlagana kraljevska žival nosorog. Morenz poudarja, da so v obdobju Nakada III postale za oblikovanje kraljevskih imen pomembne nevarne in nepredvidljive živali kot so lev, krokodil, slon in nosorog.[4]

Drugi egiptologi, med njimi Peter Kaplony in Toby Wilkinson, v to niso prepričani in predlagajo različna branja. Medtem ko Wilkinson na napisu vidi prestol in hieroglif za »mejo«, Peter Kaplony na njem vidi prestol in stojalo, polno kozarcev z vinom, ki pomenijo »občudovanje«. Kaplony omenja tudi to, da se je eden od palatinatov v Prvi dinastiji imenoval Hor-Sekhentydjw in se pisal s simbolom za stojalo za vinske kozarce. Prepričlan je, da je ime palatinata nastalo iz imena kralja Slona.[5]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Kralj Slon je morda vladal v obdobju Nakada III. Njegove grobnice še niso odkrili.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Günter Dreyer. Umm El-Qaab. Band I: Das prädynastische Königsgrab U-j und seine frühen Schriftzeugnisse. Archäologische Veröffentlichungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (AV), vol. 86, von Zabern, Mainz 1998, str. 177.
  2. Günter Dreyer. Umm El-Qaab. Band I: Das prädynastische Königsgrab U-j und seine frühen Schriftzeugnisse. Archäologische Veröffentlichungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (AV), vol. 86, von Zabern, Mainz 1998, str. 179.
  3. Günter Dreyer. Umm El-Qaab. Band I: Das prädynastische Königsgrab U-j und seine frühen Schriftzeugnisse. In: Archäologische Veröffentlichungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (AV), vol. 86, von Zabern, Mainz 1998, str. 179.
  4. Ludwig David Morenz. Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen. Die Herausbildung der Schrift der hohen Kultur Altägyptens (= Orbis Biblicus et Orientalis, vol. 205). Fribourg 2004, ISBN 3-7278-1486-1, str. 114, 118.
  5. Peter Kaplony. Die Inschriften der Ägyptischen Frühzeit, vol. III (= Ägyptologische Abhandlungen (ÄA), vol. 8). Harrassowitz, Wiesbaden 1963, str. 8.
  6. Ludwig David Morenz. Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen. Die Herausbildung der Schrift der hohen Kultur Altägyptens (= Orbis Biblicus et Orientalis, vol. 205). Fribourg 2004, ISBN 3-7278-1486-1, str. 91.