Abidoška dinastija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Z rdečo barvo je označen del porečja Nila, kjer je verjerno vladala Abidoška dinastija

Abidoška dinastija je bila verjetno kratkoživa lokalna dinastija, ki je v drugem vmesnem obdobju Egipta vladala v delih Srednjega in Gornjega Egipta. Vladala naj bi sočasno s Petnajsto in Šestnajsto dinastijo od okoli 1650 pr. n. št. do okoli 1600 pr. n. št.[1] Sedež dinastije je bil v Abidosu ali v njegovi bližini, vladarska nekropola pa morda ob vznožju Anubisove gore, piramidi podobne vzpetine v Abidoški puščavi, in v bližini v steno vklesane grobnice faraona Senusreta III.

Prerekanja o obstoju dinastije[uredi | uredi kodo]

Dokazi za[uredi | uredi kodo]

Obstoj Abidoške dinastije je prvi predlagal Detlef Franke[2] in za njim Kim Ryholt leta 1997. Ryholt je opazil, da imata dva dokazana vladarja iz tega obdobja, Vepuavetemsaf (Vepuavet je njegov zaščitnik) in Pentini (Tisti iz Tinisa), imeni, povezani z Abidosom. Vepvavet je bil pomemben abidoški bog, Tinis pa je bil pomembno mesto nekaj kilometrov severno od Abidosa. Razen tega so Vepvavetemsaf, Pentini in Senaib, še en vladar iz tega obdobja, omenjeni skupaj na steli, odkriti v Abidosu, kar bil lahko pomenilo, da je bil ravno Abidos sedež dinastije.[3] In ne nazadnje Ryholt trdi, da bi obstoj Abidoške dinastije lahko zapolnil časovno vrzel na Torinskem seznamu kraljev na koncu Šestnajste dinastije.[3] Abidoška dinastija bi lahko vladala v časovni vrzeli med padcem Trinajste dinastije po hiški zasedbi Memfisa in prodiranjem Hiksov proti jugu v Tebe.[3]

Kartuša faraona Senebkaja v njegovi grobnici

Obstoj Abidoške dinastije bi lahko bil potrjen januarja 2014, ko so v južnem delu Abidosa na kraju z imenom Anubisova gora odkrili grobnico dotlej neznanega faraona Senebkaja.[1] Če je Senebkaj resnično pripadal Abidoški dinastiji, bi njegova grobnica lahko označevala nekropolo Abidoške dinastije, ki leži ob nekropoli vladarjev Srednjega kraljestva.[1] Kasnejše raziskave so odkrile nič manj kot osem anonimnih vladarskih grobnic iz drugega vmesnega obdobja Egipta. Grobnice so po slogu in velikosti podobne Senebkajevi. Odkrili so tudi dve grobnici (S9 in S10) iz srednje Trinajste dinastije, ki bi lahko pripadali Neferhotepu I. in njegovemu bratu Sobekhotepu IV.[4]

Dokazi proti[uredi | uredi kodo]

Mnenja o obstoju Abidoške dinastije niso enotna. Mercel Marėe je na primer opazil, da so delavnice v Abidosu izdelale steli za Pentinija in Vepvavetemsafa, povezana z Abidoško dinastijo, in zelo verjetno stelo faraona Rahotepa iz Sedemnajste dinastije.[5] Če je Abidoška dinastija obstajala, bi to pomenilo, da so delavnice izdelale stele za vladarje dveh sovražnih dinastij, kar je malo verjetno.[5] Še vedno ni jasno niti to, ali sta obe dinastiji vladali istočasno: če je Ryholtova rekonstrukcija drugega vmesnega obdobja pravilna, je bil med njima 20 let dolg časovni presledek.[3]

Alexander Ilin-Tomich nasprotuje argumentom v prid Abidoški dinastiji, ki temeljijo na Senebkajevi grobnici, in trdi, da so bili v Abidosu pokopani tudi nekateri faraoni iz Srednjega kraljestva, med njimi Senusret III. in Sobekhotep IV., pa jih nihče ne umešča v Abidoško dinastijo. Ilin-Tomich se ob tem sprašuje, ali je bil Senebkaj morda faraon tebanske Šestnajste dinastije.[6]

Ozemlje[uredi | uredi kodo]

Če je bila Abidoška dinastija resnično dinastija, je bil njen sedež verjetno v Abidosu ali bližnjem Tinisu. Karl Richard Lepsius je v Beni Hasanu približno 250 km severno od Abidosa v grobnici BH2 nomarha Amenemheta iz Dvanajste dinastije odkril Vepvavetemsafov grafit. Če je grafit res njegov in je Vepvavetemsaf pripadal Abidoški dinastiji, je njegovo ozemlje segalo na sever do Beni Hasana.[3] Ker je Abidoška dinastija vladala vzporedno s Šestnajsto dinastijo, je njeno ozemlje na jugu segalo največ do Huja, 50 km južno od Abidosa.[3]

Vladarji[uredi | uredi kodo]

Kim Ryholt pripisuje abidoškim vladarjem naslednjih šestnajst vnosov v Torinskem seznamu kraljev:[3]

Faraoni Abidoške dinastije
Prenomen vladarja Vnos v Torinskem seznamu Transliteracija
Voser[...]re kolona 11. vrstica 16 Wsr-[...]-Rˁ
Voser[...]re kolona 11. vrstica 17 Wsr-[...]-Rˁ
Osem izgubljenih imen kolona 11. vrstice 18-25
[...]hebre kolona 11. vrstica 26 [...]-hb-[Rˁ]
Tri izgubljena imena kolona 11. vrstice 27-29
[...]hebre (nezanesljivo) kolona 11. vrstica 30 [...]-ḥb-[Rˁ]
[...]vebenre kolona 11. vrstica 31 [...]-wbn-[Rˁ]

Nekteri navedeni faraoni se lahko identificirajo s štrimi potrjenimi faraoni iz Abidoške dinastije. Njihovo časovno zaporedje ni znano.

Slika Ime Komentar Vladanje
Wepwawetemsaf.png
Vepuavetemsaf Lahko bi pripadal pozni Šestnajsti dinastiji.[7]
Pantjeny stele BM Budge.png
Pentini Lahko bi pripadal pozni Šestnajsti dinastiji.[7]
Snaaib.jpg
Senaib Lahko bi pripadal pozni Trinajsti dinastiji.[8][9][10]
Cartouche Senebkay by Khruner.jpg
Senebkaj Grob odkrit leta 2014. Morda istoveten z Woser[...]rejem s Torinskega seznama kraljev.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Giant Sarcophagus Leads Penn Museum Team in Egypt To the Tomb of a Previously Unknown Pharaoh". Penn Museum. Januar 2014. Pridobljeno 16. januarja 2014.
  2. Detlef Franke. "Zur Chronologie des Mittleren Reiches. Teil II: Die sogenannte Zweite Zwischenzeit Altägyptens". Orientalia 57 (1988): 259.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Ryholt, K.S.B. (1997). The Political Situation in Egypt During the Second Intermediate Period, C. 1800-1550 B.C. Museum Tusculanum Press. str. 164. ISBN 8772894210.
  4. Josef W., Wegner (2015). "A royal necropolis at south Abydos: New Light on Egypt's Second Intermediate Period". Near Eastern Archaeology 78 (2): 68–78.
  5. 5,0 5,1 Marcel Marée. A sculpture workshop at Abydos from the late Sixteenth or early Seventeenth Dynasty. V Marcel Marée (uredik). The Second Intermediate period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects. Leuven, Pariz, Walpole, MA. 2010. str. 247, 268. ISBN 978-90-429-2228-0.
  6. Alexander Ilin-Tomich. The Theban Kingdom of Dynasty 16: Its Rise, Administration and Politics, in: Journal of Egyptian History 7 (2014), 146; Ilin-Tomich, Alexander, 2016, Second Intermediate Period. In Wolfram Grajetzki and Willeke Wendrich (eds.), UCLA Encyclopedia of Egyptology, Los Angeles.http://digital2.library.ucla.edu/viewItem.do?ark=21198/zz002k7jm9
  7. 7,0 7,1 Marcel Marée: A sculpture workshop at Abydos from the late Sixteenth or early Seventeenth Dynasty, v: Marcel Marée (urednik): The Second Intermediate period (Thirteenth-Seventeenth Dynasties), Current Research, Future Prospects, Leuven, Paris, Walpole, MA. 2010 ISBN 978-90-429-2228-0. str. 247, 268
  8. Jürgen von Beckerath: Untersuchungen zur politischen Geschichte der Zweiten Zwischenzeit in Ägypten, Glückstadt, 1964.
  9. Jürgen von Beckerath: Chronologie des pharaonischen Ägyptens, Münchner Ägyptologische Studien 46. Mainz am Rhein, 1997.
  10. Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien 49, Mainz 1999.