Berenika I.
| Berenika I. | |
|---|---|
| Kraljica Starega Egipta | |
 Berenika I. | |
| Rojstvo | 340 pr. n. št. Makedonija |
| Smrt | 268 pr. n. št. Ptolemajsko kraljestvo |
| Zakonec | Filip, makedonski plemič Ptolemaj I. Soter |
| Potomci | S Filipom: Mag, kralj Kirene Antigona, kraljica Epirja Teoksena S Ptolemajem: Arsinoja II. Filotera Ptolemaj II. Filadelf |
| Vladarska rodbina | Ptolemajci |
| Oče | Mag Makedonski |
| Mati | Antigona Makedonska |
Berenika I. (grško starogrško Βερενίκη, Bereníke) je bila kot soproga Ptolemaja I. Soterja druga kraljica Starega Egipta iz Ptolemajske dinastije, * okoli 340 pr. n. št., † 279-268 pr. n. št.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Družina[uredi | uredi kodo]
Berenika je bila iz Eordeje v zahodni Makedoniji. Bila je hčerka princese Antigone Makedonske in nepomembnega grško makedonskega plemiča Maga.[1] Njen stari oče je bil plemič Kasander, brat regenta Aleksandrovega imperija Antipatra.[1] Z Antipatrovo družino je bila v sorodu tudi po materini strani.
Prva poroka[uredi | uredi kodo]
Okoli leta 325 pr. n. št. se je poročila z nepomembnim lokalnim plemičem in vojaškim častnikom Filipom,[1] ki je bil pred tem že poročen in je imel otroke. V prvem zakonu je postala mati kralja Maga Kirenskega, Antigone, poročene s kraljem Pirom Epirskim, in Teoksene Sirakuške.[1]
Mag je v času, ko je bil Apolonov svečenik, sebi in svojemu očetu posvetil napis. Pir je novoustanovljeno mesto po Bereniki imenoval Berenicis.[2] Filip je umrl okoli leta 318 pr. n. št.
Kraljica Egipta[uredi | uredi kodo]
Po Filipovi smrti je Berenika z otroki odpotovala v Egipt in čakala na materino sestrično Evridiko, ženo Aleksandrovega generala Ptolemaja I., ustanovitelja Ptolemajske dinastije Starega Egipta. Leta 317 pr. n. št. se je z njim poročila in postala mati Arsinoje II., Filotere in sina Ptolemaja II. Filadelfa.[2]
Na neznanih Olimpijskih igrah je zmagala na dirki bojnih voz. Ptolemaja II. je oče imenoval za svojega naslednika in mu dal prednost pred svojimi otroki z Evridiko. Ptolemaj II. je zgradil pristanišče na Rdečem morju in ga po materi imenoval Berenika. Bereniko sta po njeni smrti Ptolemaj II. in kasneje Ptolemaj IV. Filopator izkazovala božanske časti.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Berenice I. Arhivirano iz izvirnika 5. oktobra 2011. Pridobljeno 1. septembra 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Berenice I. Livius.org.
- ↑ Teokrit: Idylls xv. in xvii.
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Waterfield, Robin (2011). Dividing the Spoils: The War for Alexander the Great’s Empire. New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-957392-9.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
