Antipater

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Antipater
Rojstvo 397 pr. n. št.
Smrt 319 pr. n. št.
Kraljevina Makedonija[d]
Državljanstvo Kraljevina Makedonija[d]
Poklic zgodovinar

Antipater (grško Αντίπατρος); makedonski general, * 397 pr. n. št., † 319 pr. n. št.

Antipater je služil pod kraljem Filipom II. in Aleksandrom Velikim; bil je tudi eden od diadohov, ki sta mu po Aleksandrovi smrti pripadli Makedonija in Grčija.

Vloga pred Aleksandrovo smrtjo[uredi | uredi kodo]

Njegova kariera se je začela pod Filipom II., ko je postal njegov diplomatski poslanec v Atenah (med leti 347 pr. n. št. in 346 pr. n. št.).

Po Filpovi smrti je pomagal mlademu Aleksandru na prestol svojega očeta, v času njegovega bojnega pohoda na vzhod, pa je bil upravnik Makedonije in »general Evrope«. Ti dve vlogi je opravljal med leti 334 pr. n. št. in 323 pr. n. št.

Vloga diadoha[uredi | uredi kodo]

Po Aleksandrovi smrti je Antipater od regenta Perdika dobil oblast nad Makedonijo in Grčijo, kasneje, po uspešni zadušitvi uporov v nekaterih lastnih provincah pa Antipater napove vojno Perdiku. S tem poskuša razširiti svojo oblast še nad druge dele bivše aleksandrove države. V tem boju se združi s Ptolemejem, diadohom, ki mu je pripadel Egipt. Perdikasa med to vojno ubijejo lastni vojaki, Antipater pa se proglasi za novega regenta. Hkrati s tem se proglasi tudi za varuha aleksandrovega sina Aleksandra IV. Kmalu za tem zboli in umre, pred tem pa prepusti vodenje države svojemu ostarelemu zaupniku Poliperhonu. S tem je odrekel pravico do prestola svojemu sinu Kasandru.