Asjut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Asjut

أسيوط
ⲥⲓⲟⲟⲩⲧ
Assyout city Egypt.jpg
Asjut is located in Egipt
Asjut
Asjut
Location in Egypt
Koordinati: 27°11′N 31°10′E / 27.183°N 31.167°E / 27.183; 31.167
DržavaEgipt Egipt
GovernoratAsjut
Nadm. višina
70 m
Prebivalstvo
 (2006)
 • Skupno389.307[1]
Časovni pasUTC+2 (EET)
Omrežna skupina(+20) 88

Asjut (arabsko أسيوط,‎ Asyūṭ, koptsko Siowt) je glavno mesto egiptovske province Asjut in sedež ene od največjih koptskih katoliških škofij v državi. V njegovi bližini je antično mesto z enakim imenom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Imena in etimologija[uredi | uredi kodo]

Asjut
s hieroglifi
O34
G39
wt
O49

Ime Asjut izhaja iz zgodnje egipčanskega imena Zawty (Z3JW.TJ, poznoegipčansko Səyáwt), posvojeno v koptščino kot Syowt, kar pomeni Varuh (severnega dostopa do Gornjega Egipta).[2] V grško-rimskem obdobju egipčanske zgodovine se je mesto imenovalo Likopolis (iz grškega Λυκόπολις, Likópolis oziroma ἡ Λύκων πόλις, Líkon pólis[3], kar pomeni volčje mesto), Likon[4] ali Liko.[5]

Kip glavnega asjutskega kraljevega pisarja Junija in njegove žene Renenutet, 1290–1270 pr. n. št., zgodnja Devetnajsta dinastija

Egipčanski Asjut je bil okoli leta 3100 pr. n. št. glavno mesto Trinajstega (Likopolskega) noma Gornjega Egipta. Stal je na zahodnem bregu Nila. V mestu so najbolj častili bogova Anubisa in Vepuaveta, oba povezana s kultom mrtvih.

V Prvem vmesnem obdobju so nomarhi Zawtyja (Heti I., Tefibi, Heti II.) podpirali herakleopolske kralje, ker je Likopolski nom tvoril južno mejo njihove domene. Spor med tem nomom in južnimi nomi pod oblastjo Enajste dinastije se je končal z zmago Teb in upadanjem Asjutovega vpliva.

Hetijeva lobanja, 1950 pr. n. št.

Od Likopola ni ostalo veliko, mumije volkov, ki so jih odkrili v pogrebnih komorah v bližnjih skalnih stenah, pa potrjujejo izvor njegovega imena in zgodbo Diodorja Sicilskega,[6] da so etiopsko vojsko, ki je napadla Egipt, pred Elefantino odbili tropi volkov. V Likopolu so častili boginjo Izido, ki jo je simboliziral volk. Eden od mitov pravi, da se je iz teme pojavil volk, da bi Izidi in Horu pomagal v njunem spopadu s tifonom.[7][8] Druga pomembna arheološka najdba v Asjutu je nekropola zahodno od sodobnega mesta, na kateri so grobovi Devete, Desete in Dvanajste dinastije in grobova vezirjev Sieseja in Amenhotepa Asjutskega iz ramzeškega obdobja.

V grško-rimskem obdobju se je v Asjutu govorilo posebno koptsko narečje, po mestu imenovano likopolitansko narečje.

V bližini mesta so na začetku 20. stoletja odkrili velik bizantinski zaklad, katerega dragocenosti so razpršene med številne muzeje na Zahodu. V zakladu je bilo nekaj najbolj prefinjenega nakita iz pozne antike.

Asjut je bil izhodišče štiridesetdnevne poti, ki ga je preko Selime in oaze Karga povezovala z Darfurjem. Zgodovina poti, ki je med lokalnimi živinorejci znana kot Darb al-Arba'in, je dolga več kot 700 let. Pot je služila predvsem velikim karavanam, v katerih je bilo na njenem višku sredi 14. stoletja do 12.000 kamel.[9]

Sodobni Asjut[uredi | uredi kodo]

Sodobno mesto ima skoraj 400.000 prebivalcev.[10] Približno 50% meščanov je koptskih kristjanov, kar je največ v Egiptu.[11] V mestu je Asjutska univerza, zapornica na Nilu in sirotišnica Lillian Trasher. Mesto je eno od redkih mest na svetu, kjer še izdelujejo s srebrom vezene tkanine, in pomembno središče tekstilne industrije. V mestu se proizvaja tudi fina keramika, intarzije in preproge.[12]

17. avgusta 2000 naj bi se v mestu prikazala sveta Marija, kar je uradno priznala Koptska pravoslavna cerkev in v spomin na ta dogodek v Marijinem samostanu Deir el-Muharraq postavila spominsko obeležje.

V Asjutu je končna postaja naftovodov Ras Shukheir-Asjut in Kairo-Asjut in prva postaja načrtovanega naftovoda Asjut-Qena.[13] V bližnjem pristanišču Al Hamra je Asjutski jez na Nilu. Zgrajen je bil leta 1902, v 1980. letih pa je bila zgrajena še hidroelektrarna.[12]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Asjutu je po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebij razvrščeno v vroče puščavsko podnebje (BWh). Asjut je najbolj suho mesto v Egiptu.[14] Skupaj z Luksorjem, Minjo in Qeno spada med mesta z največjimi razlikami med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Razlike znašajo skoraj 16 °C. Mesto je ukleščeno med dva gorska grebena, visoka okoli 600 m, kar daje mestu in okoliškim naseljem nekaj značilnosti kontinentalnega podnebja. To pomeni, da so zime ostre in hladne, poletja pa zelo vroča in suha. Poletne temperature presegajo 42 °C, nočne zimske temperature pa padejo pod 0 °C. Sneženje je zaradi majhne količine padavin in splošne nizke relativne vlažnosti zelo redko.

Najvišja temperatura je bila izmerjena 23. julija 1994 in je merila 51 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena 16. januarja 2008 in je merila -2 °C.[15]

Podnebni podatki - Asyut
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 32,2 39,8 44,2 44,6 47,8 48,4 44,3 45,2 43,5 41,5 37,6 32,2 48,4
Povprečna visoka temperatura °C 19,3 21,7 25,1 31,4 35,2 37,1 36,5 36 34,2 30,5 25,1 20,3 29,4
Povprečna dnevna temperatura °C 11,7 13,9 17,4 23,2 27,2 29,6 29,6 29 26,9 23,4 17,4 13,3 21,9
Povprečna nizka temperatura °C 4,7 6,3 9,7 14,5 18,6 21,3 22 21,7 19,6 16,2 10,7 6,7 14,3
Rekordno nizka temperatura °C 0 1,2 0,7 6,2 11,3 15,4 17,9 18 13,8 10,7 3 0,9 0
Padavin mm 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Povp. št. dni s padavinami (≥ 1.0 mm) 0 0,1 0 0,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0,3
% vlažnosti 52 42 36 28 25 27 32 36 40 42 48 52 38,3
Povp. sončnih ur na dan 9 9 10 10 11 12 12 12 11 10 9 8
Vir #1: NOAA[16]
Vir #2: Weather2Travel for sunshine[17]

Pobrateno mesto[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "UNdata - record view - City population by sex, city and city type". Data.un.org. Pridobljeno dne 22 November 2014. 
  2. Wilkinson, Toby (2013): The Rise and Fall of Ancient Egypt. Bloomsbury Publishing. str. 35. ISBN 1408852985.
  3. Ptol. iv. 5. § 63; Steph. B. s. v.; Strabo xvii. p. 813.
  4. Plinij. v. 9. s. 11.
  5. Itin. Anton. str. 157.
  6. ii. 88, Aelian. Hist. An. x. 28.
  7. Champollion: Description de l'Egypte, vol. i. str. 276.
  8. Jollois: Egypte, vol. ii, 13. poglavje.
  9. Angela Stephens: Riding the Forty Days' Road. AramcoWorld. Pridobljeno 18. novembra 2015.
  10. Egypt. Citypopulation.de. Pridobljeno 22. novembra 2014.
  11. The Coptic Orthodox Church in action, Al-Ahram Weekly. weekly.ahram.org.eg. Pridobljeno 18. februarja 2016.
  12. 12,0 12,1 Asyūṭ Egypt. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 18. novembra 2015.
  13. North Africa Pipelines map - Crude Oil (petroleum) pipelines - Natural Gas pipelines - Products pipelines. Theodora.com/pipelines. Arhivirano iz izvirnika 26. maja 2011. Pridobljeno 19. maja 2011.
  14. Egypt Climate Index. Climate Charts. Pridobljeno 20. junija 2013.
  15. Asyut, Egypt. Voodoo Skies. Pridobljeno 18. avgusta 2013.
  16. "Asyut Climate Normals 1961–1990". National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno dne October 25, 2015. 
  17. "Asyut Climate and Weather Averages, Egypt". Pridobljeno dne 12 December 2013.