Heracleopolis Magna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Heracleopolis Magna
Nen-nesu, Neni-nesu, Ninsu
Heracleopolis Magna is located in Egipt
Heracleopolis Magna
Geografska lokacija: Egipt
Lokacija Beni Suef, provinca Beni Suef,
Egipt Egipt
Koordinati 29°5′8″N 30°56′4″E / 29.08556°N 30.93444°E / 29.08556; 30.93444Koordinati: 29°5′8″N 30°56′4″E / 29.08556°N 30.93444°E / 29.08556; 30.93444
Tip naselje
Zgodovina
Ustanovljeno pred 2970 pr. n. št.
Opuščeno po 390 n. št.
Kulture Stari Egipt
Druge informacije
Arheologi Edouard Naville (1865 - )
Flinders Petrie (1879 - )
španski arheologi (1980. leta)
María del Carmen Pérez-Die (2008)
Heracleopolis Magna v hieroglifih
M23 X1 N35
N35
O49

Staro kraljestvo
M23 X1 A17 N35
N35
O49

Novo kraljestvo
M23 A17 A17 A17 O49

Pozno obdobje
Μεγάλη Ἡρακλέους πόλις
Grško
Hnes
Koptsko

Heracleopolis Magna (grško Μεγάλη Ἡρακλέους πόλις, Megálē Herakléous pólis) ali Heracleopolis (Ἡρακλέους πόλις, Herakléous pólis) je polatinjeno grško ime staroegipčanskega mesta Nen-nesu, Neni-nesu ali Ninsu, glavnega mesta 20. noma Gornjega Egipta. Ostanki mesta so približno 15 km zahodno od sodobnega mesta Beni Suef v egiptovski provinci Beni Suef.[1]

Ime[uredi | uredi kodo]

V egipčanščini se je mesto imenovalo Henen-nesut, Nen-nesu ali Hwt-nen-nesu, kar bi se lahko prevedlo kot Hiša kraljevega otroka. Grška oblika imena pomeni Veliko Heraklejevo mesto. Pridevek »Veliko« je bil dodan zaradi razlikovanja od drugih mest z enakim imenom. Grško ime se je razširilo med vladavino Ptolomejske dinastije, ki je prišla na oblast po smrti Aleksandra Velikega. Rimljani so uporabljali polatinjeno obliko grškega imena, čeprav se je mesto takrat imenovalo Ehnasja.[2] Iz slednjega sta se kasneje razvili koptsko ime Hnas in arabsko Ahnas. Naselje se zdaj imenuje Ihnasiya Umm al-Kimam (Mati črepinj) ali Ihnasiyyah al-Madinah.[1]

Pomembna obdobja mesta[uredi | uredi kodo]

Zgodnje dinastično obdobje[uredi | uredi kodo]

Datum ustanovitve prvega naselja na mestu Herakleopola ni znan. Zapis na Kamnu iz Palerma omenja, da je kralj Den obiskal sveto jezero boga Hersafa v Nenj-neswtu, kot se je takrat imenoval Herakleopol. To pomeni, da je mesto obstajalo že sredi Prve dinastija okoli leta 2970 pr. n. št.[3][4]

Prvo vmesno obdobje (2181–2055 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Del reliefa s severnega zidu pogrebne kapele z grobovoma lokalnega guvernerja Neferkhauja (Nfr-khaU) in ženske, verjetno njegove žene, z imenom Sat-Bahetep, Deveta do Enajsta dinastija (2160-1990 pr. n. št.); na reliefu je prikazan daritveni obred za Sat-Bahetepin Ka

Herakleopol je dosegel svoj prvi vrh moči v Prvem vmesnem obdobju v letih 2181 do 2055 pr. n. št.[5] Po razpadu Starega kraljestva je bil Egipt ponovno razdeljen na Gornji in Spodnji Egipt. Herakleopol je postal glavno mesto Spodnjega Egipta in vladal večini regije.[1] Njegova oblast je bila tako močna, da egiptologi in egipčanski arheologi obdobje vladavine Devete in Desete dinastije (2160-2025 pr. n. št.) imenujejo herakleopolsko obdobje.[1] V tem obdobju je bil Herakleopol pogosto v sporih s Tebami, de facto prestolnico Gornjega Egipta.[5]

Srednje kraljestvo (2055–1650 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Od poznega prvega vmesnega obdobja do zgodnjega Srednjega kraljestva je bilo mesto versko središče kulta boga Herišefa, kateremu so v mestu zgradili posebno svetišče.[5] Heracleopolis Magna in njegovo dinastijo je v letih okoli 2055 do 2004 pr. n. št. porazil Mentuhotep II.. Začelo se je obdobje Srednjega kraljestva.[6]

Tretje vmesno obdobje (1069–747 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

V tretjem vmesnem obdobju je Herakleopol ponovno postal pomembno versko in politično središče. Obnavljala so se stara svetišča in gradila nova. V mestu pa je bilo tudi več pogrebnih središč.[5]

Ptolomejsko obdobje (322–30 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

V ptolomejskem obdobju je bil Herakleopol še vedno pomembno egipčansko versko in kulturno središče. Grški vladarji so se trudili primerjati in povezati svoje bogove z egipčanskimi in lokalnega boga Herišefa združili s svojim Heraklejem. Temu primerno so spremenili tudi ime mesta, ki ga še vedno uporabljajo tudi sodobni znanstveniki.[5]

Rimsko obdobje (30 pr. n. št.–390 n. št.)[uredi | uredi kodo]

Herakleopol je bil naseljen celo med rimsko zasedbo Egipta. Trditev dokazujejo najdbe iz tega obdobja, ki so jih odkrili blizu nekropole Sedmet el-Gebela.[5]

Arheološka izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Edouard Naville in Flinders Petrie[uredi | uredi kodo]

Glinasti ušabti iz Heracleopolisa Magna v platnenih pogrebnih oblačilih T3y-msa, Devetnajsta dinastija, Petriejev muzej, London

Prva obširna izkopavanja v Herakleopolu je opravil švicarski egiptolog Edouard Naville. Izkopal je zgradbo, za katero je bil prepričan, da je Herišefovo svetišče, in menil, da je našel vse, kar je mogoče v Herakleopolu najti.[2]

Njegov prijatelj Flinders Petrie je »leta 1879 podvomil v njegovo mnenje, da je tampelj vse, kar se da odkriti«.[2] Petri je sam začel izkopavati in odkril ostanke hiše iz obdobja rimske okupacije,[2] tempelj, ki ga je datiral v Devetnajsto dinastijo, in dele že omenjenega Herišefovega templja, povezane z Ramzesom Velikim. Najdbe so razkrile celotno časovno obdobje naselitve Herakleopola. Razen predmetov s konca prvega vmesnega obdobja in začetka Srednjega kraljestva je odkril tudi veliko črepinj, povezanih z Enajsto dinastijo.[2] V grobovih iz poznega rimskega obdobja je odkril tudi železno orodje, lončenino in kipce.[2]

Nedavna izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Poznavanje mesta so razširile tudi nedavne arheološke raziskave, ki so ostale v senci velikih Petrijevih odkritij. V 1980. letih so najdišče raziskovali španski arheologi in odkrili daritveni oltar in par pobarvanih oči, domnevno s kakšnega kipa. Vse najdbe so iz tretjega vmesnega obdobja.[5]

Španski arheologi pod vodstvom Maríe del Carmen Pérez-Die iz Narodnega arheološkega muzeja v Madridu so izkopavali tudi leta 2008. Odkrili so grobnico z več lažnimi vrati iz prvega vmesnega obdobja in več pogrebnih daril. Vse najdbe so bile pred odkritjem vandalizirane.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt, 2008. Oxford: Blackwell Publishing, 2008.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Ehnasya, 1904, London: Gilbert and Rivington Limited. 1905.
  3. ^ Toby Wilkinson: Early Dynastic Egypt, Routledge, London/New York 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 325.
  4. ^ Heinrich Schäfer: Ein Bruchstück altägyptischer Annalen, (Abhandlungen der Königlich Preussischen Akademie der Wissenschaften. Anhang: Abhandlungen nicht zur Akademie gehöriger Gelehrter. Philosophische und historische Abhandlungen. 1902, 1. Quartal). Verlag der Königlichen Akademie der Wissenschaften, Berlin 1902, str. 18-21.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 The Princeton Dictionary of Ancient Egypt, 2008. Princeton: Princeton University Press. 2008.
  6. ^ Van De Mieroop, Marc (2011): A History of Ancient Egypt (1st ed.). Chichester, West Sussex, UK: Wiley-Blackwell. str. 97, 99. ISBN 978-1-4051-6070-4.
  7. ^ Stanek, Stephen (25. februar 2008): False Doors for the Dead Among New Egypt Tomb Finds. National Geographic. Pridobljeno 30. oktobra 2012.