Semken
| Semken | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Šamuqēnu, Sem-qen | |||||||||||
![Risma Semkenovega pečata v obliki skarabeja[1][2]](/wiki/Slika:SemqenScarabPetrie.png) | |||||||||||
| Heka-časut | |||||||||||
| Vladavina | med letoma 1649 pr. n. št. in 1621 pr. n. št. (Ryholt) (nedoločena dinastija, najverjetneje Petnajsta, sicer pa Šestnajsta) | ||||||||||
| Predhodnik | ustanovitelj dinastije (Ryholt) ali 'Aper-'Anati (von Beckerath) | ||||||||||
| Naslednik | nezanesljivo, 'Aper-'Anati (Ryholt) ali Sakirhar (von Beckerath) | ||||||||||
| |||||||||||
Semken ali Šamuqēnu je bil hiški vladar Spodnjega Egipta, ki je vladal v Drugem vmesnem obdobju Egipta sredi 17. stoletja pr. n. št.
Po Jürgen von Beckerathu je bil tretji vladar Šestnajste egipčanske dinastije in vazal hiških faraonov Petnajste dinastije.[3][4] Z njim se strinjata tudi William C. Hayes in Wolfgang Helck, Kim Ryholt pa njihovo mnenje zavrača. Ryholt v svoji študiji iz leta 1997 trdi, da so faraoni Šestnajste dinastije od okoli 1650-1580 pr. n. št. vladali neodvisno od Tebanskega kraljestva v Gornjem Egiptu.[5] Ryhold zato na Semkena gleda kot na zgodnjega, morda celo prvega hiškega vladarja iz Petnajste dinastije. Mnenja o tem niso enotna.[6][7][8]
Dokazi[uredi | uredi kodo]
Edini primarni dokaz o Semkenu je rjav pečatnik v obliki skarabeja, izdelan iz lojevca, najden v Leontopolisu v delti Nila.[9] Na pečatniku ima naziv Heka-časut – vladar tujih dežel, ki je povezan izključno s prvimi hiškimi vladarji.[1][10] Oblika skarebeja kaže, da je bil izdelan bodisi v Štirinajsti, še bolj verjetno pa v Petnajsti dinastiji.
Lokacija, na kateri je bil pečatnik najden, njegova oblika in naziv vladarja so Kima Ryholta privedli do sklepa, da je Semken pripadal zgodnji Petnajsti dinastiji, vendar priznava, da gre samo za domnevo. K temu dodaja, da naziva Heka-časut, tudi če je zagotovo iz obdobja Petnajste dinastije, niso imeli samo vladarji te dinastije.[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 George Willoughby Fraser: A catalogue of scarabs belonging to George Fraser (cat. no. 179), London, Bernard Quaritch, 1900.
- ↑ Percy E. Newberry: Scarabs an introduction to the study of Egyptian seals and signet rings, with forty-four plates and one hundred and sixteen illustrations in the text, 1906, available online copyright-free see plate XXIII, num 10 and page 152.
- ↑ Jürgen von Beckerath: Handbuch der ägyptischen Königsnamen, Münchner ägyptologische Studien, Heft 49, Mainz: P. von Zabern, 1999, ISBN 3-8053-2591-6, str. 120–121.
- ↑ William C. Hayes: The Cambridge Ancient History (Fascicle): 6: Egypt: From the Death of Ammenemes III to Seqenenre II, CUP Archive, 1962, str. 19.
- ↑ K.S.B. Ryholt: The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c.1800–1550 BC, Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20, Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997.
- ↑ 6,0 6,1 Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. str. 378. ISBN 978-1-905299-37-9.
- ↑ Janine Bourriau, Ian Shaw (urednik): The Oxford history of ancient Egypt, chapter The Second Intermediate Period, Oxford University Press, Oxford 2003, ISBN 0-19-280458-8.
- ↑ Stephen Quirke, Marcel Maree (urednik): The Second Intermediate Period Thirteenth - Seventeenth Dynasties, Current Research, Future Prospects, Leuven 2011, Pariz — Walpole, MA. ISBN 978-9042922280, str. 56, op. 6.
- ↑ Olga Tufnell: Studies on Scarab Seals Vol. 2, Aris & Phillips 1984, ISBN 978-0856681301, glej tudi No. 3463 in pl. LXII, str. 382.
- ↑ William Matthew Flinders Petrie: Egypt and Israel, London: Society for Promoting Christian Knowledge, 1911.