Sula

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lucij Kornelij Sula
Portret
Diktator Rimske republike
Na položaju
82 ali 81 pr. n. št. – 79 pr. n. št.
PredhodnikGaj Servilij Gemin (202 pr. n. št.)
NaslednikGaj Julij Cezar (49 pr. n. št.)
konzul Rimske republike
Na položaju
88 pr. n. št. – 88 pr. n. št.
PredhodnikGnaeus Pompeius Strabo in Lucius Porcius Cato
NaslednikLucius Cornelius Cinna in Gnaeus Octavius
konzul Rimske republike
Na položaju
80 pr. n. št. – 80 pr. n. št.
PredhodnikGnaeus Cornelius Dolabella in Marcus Tullius Decula
NaslednikAppius Claudius Pulcher in Publius Servilius Vatia
Osebni podatki
Rojstvo138 pr. n. št.[1][2][3]
antični Rim
Smrt78 pr. n. št.[2][3]
Puteoli[d]
ZakonciJulija Cezaris, Elija, Kloelija, Cecilija Metela in Valerija
Poklicstarorimski politik, starorimska vojaška osebnost, vojskovodja, politik

Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko Lvcivs Cornelivs Svlla Felix), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št.

Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine. Od 107 pr. n. št. se je kot kvestor pod Marijem v Afriki uspešno bojeval proti numidijskemu kralju Jugurti. Med tako imenovano zavezniško vojno od leta 91 do leta 88 pr. n. št. je pregnal Samnite iz Kampanije. Ob koncu zavezniške vojne so ga izvolili za konzula. Bil je predstavnik stranke optimatov, v kateri so bili predvsem predstavniki senata. Senat ga je razglasil za vrhovnega poveljnika rimske vojske v boju proti pontskem kralju Mitridatu VI. Evpatorju. Mariju, ki je bil vodja popularov, je s pomočjo Publija Sulpicija Rufa uspelo doseči preklic imenovanja, a Sula je z vojsko vkorakal v Rim kjer se mu je pridružil Pompej veliki in Marija uspešno pregnal v severno Afriko. Med prvo mitradatsko vojno (89-84 pr. n. št.) je leta 86 pr. n. št. premagal Mitradata v bitki pri Hajroneji in leta 85 pr. n. št. v bitki pri Orhomenu. Leta 82 pr. n. št. je v krvavem obračunu pobil Marijeve privržence in razglasili so ga za diktatorja z neomejenim mandatom. S preoblikovanjem zakonov je okrepil vlogo in moč senata. Nato je na začetku leta 79 pr. n. št. odstopil s položaja diktatorja. Pozneje je napisal svoje spomine.

Sklici[uredi | uredi kodo]