Sula

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lucij Kornelij Sula
Portret
Diktator Rimske republike
Na položaju
82 ali 81 pr. n. št. – 81 pr. n. št.
Predhodnik Gaj Servilij Gemin (202 pr. n. št.)
Naslednik Gaj Julij Cezar (49 pr. n. št.)
konzul Rimske republike
Na položaju
88 pr. n. št. – 88 pr. n. št.
Predhodnik Gnaeus Pompeius Strabo in Lucius Porcius Cato
Naslednik Lucius Cornelius Cinna in Gnaeus Octavius
konzul Rimske republike
Na položaju
80 pr. n. št. – 80 pr. n. št.
Predhodnik Gnaeus Cornelius Dolabella in Marcus Tullius Decula
Naslednik Appius Claudius Pulcher in Publius Servilius Vatia
Osebni podatki
Rojstvo 138 pr. n. št.[1]
Rim, Rimska republika
Smrt 78 pr. n. št.[1]
Cumae[d], Rimska republika
Zakonci Julija Cezaris, Elija, Kloelija, Cecilija Metela in Valerija
Poklic vojak, politik, vojaška osebnost

Lúcius Córnelius Súla Félix (latinsko Lvcivs Cornelivs Svlla Felix), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št.78 pr. n. št.

Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.  Od 107 pr. n. št. se je kot kvestor pod Marijem v Afriki uspešno bojeval proti numidijskemu kralju Jugurti. Med tako imenovano zavezniško vojno od leta 91 do leta 88 pr. n. št. je pregnal Samnite iz Kampanije. Ob koncu zavezniške vojne so ga izvolili za konzula. Bil je predstavnik stranke optimatov, v kateri so bili predvsem predstavniki senata. Senat ga je razglasil za vrhovnega poveljnika rimske vojske v boju proti pontskem kralju Mitridatu VI. Evpatorju. Mariju, ki je bil vodja popularov, je s pomočjo Publija Sulpicija Rufa uspelo doseči preklic imenovanja, a Sula je z vojsko vkorakal v Rim in Marija uspešno pregnal v severno Afriko. Med prvo mitradatsko vojno (89-84 pr. n. št.) je leta 86 pr. n. št. premagal Mitradata v bitki pri Hajroneji in leta 85 pr. n. št. v bitki pri Orhomenu. Leta 82 pr. n. št. je v krvavem obračunu pobil Marijeve privržence in razglasili so ga za diktatorja z neomejenim mandatom. S preoblikovanjem zakonov je okrepil vlogo in moč senata. Nato je na začetku leta 79 pr. n. št. odstopil s položaja diktatorja. Pozneje je napisal svoje spomine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.