Peloponeška vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Peloponeške vojne (oranžna prikazuje Atene in zaveznike, zelena pa Šparto in zaveznike)

Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.

Povod[uredi | uredi kodo]

Povod je bil začetek vojne med Krfom in Korintom. Krf je poiskal pomoč pri Atenah, Korint pa pri Šparti. Atenci prepovejo trgovanje Megari (špartanska državica), zaradi tega Šparta izgubi vpliv v morskem trgovanju.

Vojna[uredi | uredi kodo]

V prvem delu je Šparta plenila po Atenski Atiki, Atenci pa so se zatekali v Atene, za obzidje. Ko so Špartanci nehali, so Atenci napadli z ladjevjem in ropali obalo Šparte. Zaradi povečanega števila prebivalcev v Atenah je izbruhnila kuga, ki je pomorila tretjino prebivalstva. Zato so leta 421 pr. n. št. sklenili Nikijev mir, ki naj bi trajal 50 let. A vojna se je kmalu nadaljevala. Atene so napadle Sicilijo, da bi se s plenom okrepile. A vodja napada, Alkibiad, je prestopil na stran Šparte zaradi izgona iz Aten. Obtožili so ga zločina, ki ga ni naredil, saj ga višji sloji v Atenah niso marali. Atene s poraženo vojsko na Siciliji so bile obkoljene. Kmalu so padle, in to je bil največji padec Aten v zgodovini. Veliko Atencev so zasužnjili in ogromno pobili. A Atenci se niso predali. Ponovno so zgradili ladjevje. A tokrat so Špartanci zmagali tudi na morju. Premagali so 170 atenskih trier. S tem se je vojna dokončno zaključila. Atene so bile poražene. Kljub zmagi Špartanci niso imeli moči za ureditev razmer v grškem svetu. Primanjkovalo jim je sposobnih politikov. V grške razmere se je začela vpletati Perzija. Leta 386 pr. n. št. je izsilila podpis t. i. kraljevega miru, po katerem je lahko po svoje urejala razmere v grškem svetu.


Bitka Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.