Peloponeška vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peloponeške vojne (oranžna prikazuje Atene in zaveznike, zelena pa Šparto in zaveznike)

Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.

Povod[uredi | uredi kodo]

Povod je bil začetek vojne med Krfom in Korintom. Krf je poiskal pomoč pri Atenah, Korint pa pri Šparti. Atenci prepovejo trgovanje Megari (špartanska državica), zaradi tega Šparta izgubi vpliv v morskem trgovanju.

Vojna[uredi | uredi kodo]

V prvem delu je Šparta plenila po Atenski Atiki, Atenci pa so se zatekali v Atene, za obzidje. Ko so Špartanci nehali, so Atenci napadli z ladjevjem in ropali obalo Šparte. Zaradi povečanega števila prebivalcev v Atenah je izbruhnila kuga, ki je pomorila tretjino prebivalstva. Zato so leta 421 pr. n. št. sklenili Nikijev mir, ki naj bi trajal 50 let. A vojna se je kmalu nadaljevala. Atene so napadle Sicilijo, da bi se s plenom okrepile. A vodja napada, Alkibiad je prestopil na stran Sparte, zaradi izgona iz Aten. Obtožili so ga zločina, ki ga ni naredil, saj ga višji sloji v Atenah niso marali. Atena s poraženo vojsko na Siciliji je bila obkoljena. Atene so kmalu padle, in to je bil največji padec Aten v zgodovini. Veliko Atencev so zasužnili in ogromno pobili. A Atenci se niso predali. Ponovno so zgradili ladjevje. A tokrat so Špartanci zmagali tudi na morju. Premagali so 170 Atenskih trier. S tem se je vojna dokončno zaključila. Atene so bile poražene.Kljub zmagi, Špartanci nisno imeli moči za ureditev razmer v grškem svetu. Primankovalo jim je sposobnih politikov. V grške razmere se je začela vpletati Perzija. leta 386 pr.Kr. je izsilila podpis t. i. kraljevega miru, po katerem je lahko po svoje urejala razmere v grškem svetu.