Pojdi na vsebino

Severna Evropa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro.

Severna regija Evrope ima več definicij. Omejevalna definicija lahko opisuje severno Evropo kot približno severno od južne obale Baltskega morja, ki je približno 54°S, ali pa lahko temelji na drugih geografskih dejavnikih, kot sta podnebje in ekologija.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]
Evropsko podnebje. Köppnovo podnebno klasifikacijsko karto predstavljata Enota za podnebne raziskave Univerze v Vzhodni Angliji in Globalni padavinski klimatološki center Deutscher Wetterdienst

Podnebje je večinoma oceansko (Cfb), vlažno celinsko (Dfb), subarktično (Dfc in Dsc) in tundra (ET).

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članki: Britansko otočje, Skandinavski polotok, Fenoskandija, Jutlandija in Baltska regija.

Severno Evropo bi lahko v grobem opredelili tako, da vključuje nekatera ali vsa naslednja območja: Britansko otočje, Fenoskandija, polotok Jutland, baltska nižina, ki leži na vzhodu in številni otoki, ki ležijo na morju od celinske severne Evrope. V nekaterih primerih je vključena tudi Grenlandija, čeprav je le politično evropska, sestavlja del Kraljevine Danske in se geografsko ne šteje za Evropo.

Območje je delno gorato, vključno s severnimi vulkanskimi otoki Islandijo in Jan Mayen ter gorato zahodno obalo, Škotsko in Skandinavijo, pogosto pa vključuje tudi del velike nižine vzhodno od Baltskega morja.

Zalivski tok vsaj malo vpliva na podnebje celotne regije. Od zahoda se podnebje razlikuje od morskega in morskega subarktičnega podnebja. Na severu in v osrednjem delu je podnebje na splošno subarktično ali arktično, na vzhodu pa je podnebje večinoma subarktično in zmerno/celinsko.

Tako kot sta podnebje in relief po vsej regiji spremenljiva, je spremenljiva tudi vegetacija, z redko tundro na severu in visokimi gorami, borealnim gozdom v severovzhodnih in osrednjih regijah zmernimi iglastimi gozdovi (prej jih je bila večina na Škotskem Višavje in jugozahodna Norveška) in zmerni širokolistni gozdovi, ki rastejo na jugu, zahodu in zmernem vzhodu.

Klasifikacije

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo različne definicije Severne Evrope, ki vedno vključujejo nordijske države, pogosto Britansko otočje in/ali baltske države ter včasih Grenlandijo, severno Nemčijo, severno Belorusijo in severozahodno Rusijo.

Klasifikacija geosheme ZN

[uredi | uredi kodo]
Subregije Evrope po geoshemi Združenih narodov

.

  Vzhodna Evropa
  Severna Evropa
  Južna Evropa
  Zahodna Evropa

]]

Geoshema Združenih narodov je sistem, ki ga je zasnoval Statistični oddelek Združenih narodov (UNSD), ki deli države sveta v regionalne in subregionalne skupine, ki temeljijo na klasifikaciji kodiranja M49. Razdelitev je statistično priročna in ne pomeni nobene predpostavke glede politične ali druge pripadnosti držav ali ozemelj.[1]

V geoshemi ZN so naslednje države razvrščene kot Severna Evropa:

kot tudi odvisna območja:

EuroVoc

[uredi | uredi kodo]
Evropske podregije po EuroVoc:
  Severna Evropa
  Zahodna Evropa
  Južna Evropa
  Centralna in Vzhodna Evropa

EuroVoc je večjezični tezaver, ki ga vzdržuje Urad za publikacije Evropske unije in podaja definicije izrazov za uradno uporabo. V definiciji severne Evrope so vključene naslednje države:[2]

kot tudi odvisno območje:

V tej klasifikaciji so Jersey, Guernsey, otok Man, Združeno kraljestvo in Irska vključeni v Zahodno Evropo.

CIA World Factbook

[uredi | uredi kodo]
Regije Evrope na podlagi CIA World Factbook:
  Severna Evropa
  Zahodna Evropa
  Srednja Evropa
  Jugozahodna Evropa
  Južna Evropa
  Jugovzhodna Evropa
  Vzhodna Evropa

V CIA World Factbook opis vsake države vključuje informacije o lokaciji pod naslovom Geografija, kjer je država razvrščena v regijo. Naslednje države so vključene v njihovo klasifikacijo Severna Evropa:[3]

kot tudi odvisna območja:

V tej klasifikaciji so Jersey, Guernsey, otok Man, Združeno kraljestvo in Irska vključeni v Zahodno Evropo , medtem ko so Estonija, Latvija in Litva vključene v Vzhodno Evropo.

Svetovna geografska shema za beleženje razširjenosti rastlin

[uredi | uredi kodo]
Severna Evropa, kot je opredeljena v Svetovni geografski shemi za beleženje razširjenosti rastlin

Svetovna geografska shema za beleženje razširjenosti rastlin je biogeografski sistem, ki ga je razvila mednarodna organizacija za standarde informacij o biotski raznovrstnosti (TDWG), prej Mednarodna delovna skupina za taksonomske baze podatkov. Standardi WGSRPD so bili tako kot drugi standardi za podatkovna polja v botaničnih zbirkah podatkov razviti za spodbujanje »širšega in učinkovitejšega razširjanja informacij o svetovni dediščini bioloških organizmov v dobrobit sveta na splošno«. Sistem zagotavlja jasne definicije in kode za beleženje porazdelitve rastlin na štirih lestvicah ali ravneh, od »botaničnih celin« do delov velikih držav. Naslednje države so vključene v njihovo klasifikacijo severne Evrope:[4]

kot tudi odvisna območja:

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Države v severni Evropi imajo na splošno razvita gospodarstva in nekatere najvišje življenjske standarde na svetu. Pogosto imajo visoke ocene v raziskavah, ki merijo kakovost življenja, kot je indeks človekovega razvoja. Poleg Združenega kraljestva imajo na splošno majhno število prebivalcev glede na njihovo velikost, ki večinoma živijo v mestih. Kakovost izobraževanja v večjem delu severne Evrope je visoko ocenjena na mednarodnih lestvicah, pri čemer sta Estonija in Finska na vrhu seznama med državami OECD v Evropi.

Jezik

[uredi | uredi kodo]

Germanski jeziki so zelo razširjeni v Severni Evropi, pri čemer so severnogermanski jeziki najpogostejši prvi jezik na Ferskih otokih (ferščina),[5] Islandiji (islandščina),[6] na Danskem (danščina),[7] Norveški (norveščina)[8] in Švedska (švedščina).[9] Zahodnogermanski jezik angleščina je najpogostejši prvi jezik na Jerseyju, Guernseyju, otoku Man, v Združenem kraljestvu in Republiki Irski, vendar se zahodnogermanski jezik škotščina govori tudi kot manjšinski jezik v delih Škotske in Irske.[10][11][12] Poleg tega sta finska jezika, finščina in estonščina, najpogostejša prva jezika Finske oziroma Estonije. Baltska jezika litovščina in latvijščina sta najpogostejša prva jezika Litve oziroma Latvije. Na Britanskem otočju se govorijo številni keltski jeziki, vključno z britonsko valižanščino ter goidelsko škotsko galščino in irščino. Keltska jezika Cornish in Manx sta bila oživljena, odkar sta bila označena kot izumrla, in se zdaj govorita v omejenem obsegu v Cornwallu oziroma na otoku Man.[13] Normanska jezika Jèrriais in Guernésiais se govorita na Jerseyju in Guernseyju, čeprav sta navedena kot ogrožena zaradi vse večjega pomena angleščine na otokih.[14][15]

Čeprav niso najpogostejši prvi jeziki v nobeni državi, se jeziki Sámi, kot so severni Sámi, lule Sámi in južni Sámi, govorijo v transnacionalni regiji Sápmi in so navedeni kot ogroženi.

Religija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Evrope, ki prikazuje največje religije po regijah. Islam je predstavljen v zeleni barvi, vzhodno pravoslavno krščanstvo v modri, rimokatolicizem v vijolični barvi, ostale barve pa predstavljajo veje protestantizma

V zgodnjem srednjem veku se je rimskokatoliška cerkev razširila v Severno Evropo in širila krščanstvo med germanskimi ljudstvi.[16] Krščanstvo je v poznejših stoletjih doseglo ljudstva Skandinavije in baltske regije. Latinska abeceda se je skupaj z vplivom zahodnega krščanstva razširila proti severu iz Rima, kar je privedlo do pisane angleščine, nemščine, nizozemščine, danščine, norveščine, švedščine, islandščine, latvijščine, estonščine, finščine in samskih jezikov. Samiji so bili zadnja ljudstva, ki so se spreobrnila v 18. stoletju.[17]

Med reformacijo, ki se je po nekaterih bolj ohlapnih definicijah regije začela v Severni Evropi, je bil protestantizem v Severni Evropi sprejet v obsegu, ki ga v drugih delih Evrope ni bilo mogoče videti, in velika večina severnoevropskih držav je po kateri koli definiciji večinoma protestantskih zgodovinsko gledano, čeprav jih mnogi ne prakticirajo. Narašča tudi število nevernih ljudi in ljudi drugih veroizpovedi, zlasti muslimanov, zaradi odprte politike priseljevanja. V Združenem kraljestvu je zaradi velike južnoazijske diaspore tudi precejšnje število indijskih religij, kot so hindujci in sikhi.

Regionalno sodelovanje

[uredi | uredi kodo]

Skupino Hansa v Evropski uniji sestavlja večina severnoevropskih držav in Nizozemska.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »UNSD — Methodology«. unstats.un.org. Arhivirano iz spletišča dne 30. avgusta 2017. Pridobljeno 17. junija 2019.
  2. ↑ Publications Office of the European Union. »EU Vocabularies 7206 Europe«. EuroVoc. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2019. Pridobljeno 24. aprila 2019.
  3. ↑ CIA. »The World Factbook«. Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2021. Pridobljeno 26. januarja 2021.
  4. ↑ Brummitt, R. K. (2001). World Geographical Scheme for Recording Plant Distributions (PDF) (2. izd.). International Working Group on Taxonomic Databases For Plant Sciences (TDWG). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. januarja 2016. Pridobljeno 27. julija 2021.
  5. ↑ »The Faroese Language«. faroeislands.fo. Arhivirano iz spletišča dne 16. avgusta 2021. Pridobljeno 27. junija 2021.
  6. ↑ »Act [No 61/2011] on the status of the Icelandic language and Icelandic sign language« (PDF). Ministry of Education, Science and Culture (Iceland). str. 1. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 15. novembra 2013. Article 1; National language – official language; Icelandic is the national language of the Icelandic people and the official language in Iceland. Article 2; The Icelandic language — The national language is the common language of the Icelandic general public. Public authorities shall ensure that its use is possible in all areas of Icelandic society. All persons residing in Iceland must be given the opportunity to learn Icelandic and to use it for their general participation in Icelandic society, as further provided in leges speciales.
  7. ↑ Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16th izd.). Dallas, Texas: SIL International. ISBN 978-1-55671-216-6. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2007. Pridobljeno 27. avgusta 2012.
  8. ↑ Vikør, Lars. »Fakta om norsk språk«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2014. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  9. ↑ Parkvall, Mikael (2009). »Sveriges språk. Vem talar vad och var?« (PDF). RAPPLING 1. Rapporter Från Institutionen för Lingvistik Vid Stockholms Universitet: 24. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 20. septembra 2014. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  10. ↑ »Facts about Jersey«. Government of Jersey. 30. november 2015. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2019. Pridobljeno 4. januarja 2023.
  11. ↑ »BBC – Languages – Languages«. www.bbc.co.uk. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2020. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  12. ↑ Ranelagh, John (1994). A Short History of Ireland (v angleščini). Cambridge University Press. str. 118. ISBN 978-0-521-46944-9.
  13. ↑ »Atlas of the World's Languages in Danger«. unesdoc.unesco.org. str. 39–40, 164–165, 182–183. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  14. ↑ »Endangered Languages Project – Jèrriais« (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2019. Pridobljeno 10. septembra 2019.
  15. ↑ Sallabank, Julia (1. julij 2013). »Can majority support save an endangered language? A case study of language attitudes in Guernsey«. Journal of Multilingual and Multicultural Development. 34 (4): 332–347. doi:10.1080/01434632.2013.794808. ISSN 0143-4632. S2CID 144265439.
  16. ↑ Tanner, Norman. New Short History of the Catholic Church. str. 41.
  17. ↑ Kenneth Scott Latourette, A history of expansion of Christianity. Vol 2. The thousand years of uncertainty: AD 500–AD 1500 (1938) pp. 106–43.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Severna_Evropa&oldid=6271232«