Pojdi na vsebino

Jair Bolsonaro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jair Bolsonaro
Portret
Predsednik Brazilije
Na položaju
1. januar 2019 – 1. januar 2023
NamestnikHamilton Mourão
PredhodnikDilma Rousseff
Michel Temer (v. d.)
NaslednikLuiz Inácio Lula da Silva
Osebni podatki
RojstvoJair Messias Bolsonaro
21. marec 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2] (70 let)
Glicério[d][2]
PartnerjiMichelle Reinaldo
Poklicpolitik
Podpis

Jair Bolsonaro, brazilski politik, * 21. marec 1955, São Borja, Brazilija.

Je brazilski politik in nekdanji vojaški častnik. Med letoma 2019 in 2023 je predsednik Brazilije. Pred tem je bil od leta 1991 do 2019 član poslanske zbornice. Leta 2025 je bil obsojen na več kot dvajset let zapora zaradi kaznivih dejanj, povezanih z njegovim načrtom za državni udar leta 2022.

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Jair Messias Bolsonaro se je rodil 21. marca 1955 v Glicériu v São Paulu,[3] v jugovzhodni Braziliji, Percyju Geraldu Bolsonaru in Olindi Bonturi.[4][5] Njegova družina je večinoma italijanskega porekla, ima pa tudi nemške korenine. Po očetovi strani je pravnuk Italijanov iz Benečije in Kalabrije.[4]

Družina Bolsonarovega dedka po očetovi strani prihaja iz Benečije, natančneje iz Anguillare Venete, v provinci Padova. Njegov praded Vittorio Bolzonaro (priimek je bil prvotno zapisan z "z") se je rodil 12. aprila 1878. Vittoriovi starši so se priselili v Brazilijo, ko je bil star deset let, skupaj z njegovima bratoma in sestrama Giovanno in Tranquillom.[6][7] Njegovi nemški predniki izvirajo od očetovega dedka po materini strani, Carla "Carlosa" Hintzeja, rojenega v Hamburgu okoli leta 1876, ki se je v Brazilijo priselil leta 1883.[7] Njegova stara starša po materini strani sta se rodila v Lucci v Toskani in sta se v devetdesetih letih 19. stoletja preselila v Brazilijo.[7] 21. januarja 2022 je njegova mati, Olinda Bonturi Bolsonaro, umrla v starosti 94 let. Njegov oče, Percy Geraldo Bolsonaro, je umrl leta 1995.[8]

Bolsonaro je večino otroštva preživel v São Paulu, kjer je živel v Ribeiri, Jundiaíju in Sete Barrasu, preden se je leta 1966 naselil v Eldoradu v južni regiji države.[9] Njegovo ime je poklon Jairu da Rosa Pintu, nogometašu Palmeirasa, ki je rojen na isti datum.[10][11]

Leta 1973 je začel služiti v brazilski vojski in leta 1977 diplomiral na Vojaški akademiji Agulhas Negras.[12]

Zgodnja politika

[uredi | uredi kodo]

Pozornost javnosti je pritegnil leta 1986, ko je napisal članek, v katerem je kritiziral nizke plače vojaških častnikov, nakar so ga aretirali in za petnajst dni pridržali. Vojsko je zapustil in bil dve leti pozneje izvoljen v občinski zbor Rio de Janeira.

Leta 1990 je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico kot predstavnik zvezne države Rio de Janeiro. Med svojim 27-letnim mandatom kongresnika je postal znan po svojem nacionalnem konzervativizmu.

Predsednik Brazilije

[uredi | uredi kodo]
Bolsonaro in britanski premier Boris Johnson, (2021)
Bolsonaro in ameriški predsednik Donald Trump (2019)

Bolsonaro se je udeležil predsedniških volitev leta 2018, med katerimi je začel zagovarjati ekonomsko liberalno in tržno usmerjeno politiko.[13] V prvem krogu volitev 7. oktobra je vodil, v drugem krogu 28. oktobra pa je premagal kandidata socialnih demokratov Fernanda Haddada.[14] Kot predsednik Brazilije je prisegel na novega leta dan, 1. januarja 2019.

Bolsonarova stališča so bila v Braziliji deležni tako pohval kot kritik.[15][16][17][18] Je glasen nasprotnik istospolnih porok,[19][20] splava,[21] pozitivne diskriminacije,[22] liberalizacije drog in sekularizma.[23] V zunanji politiki se je zavzemal za tesnejše odnose z Izraelom in Združenimi državami Amerike;[24][25] kasneje v svojem predsedniškem mandatu si je prizadeval tudi za izboljšanje odnosov z državami BRICS.[26][27]

Novembra 2021 je Bolsonaro prejel naziv častnega meščana kraja Anguillara na severu Italije.[28]

Bolsonaro je znova kandidiral na predsedniških volitvah leta 2022, a izgubil proti nekdanjemu predsedniku Luizu Inácio Luli da Silvi.[29] 8. januarja 2023, nekaj dni po predaji oblasti, je množica Bolsonarovih podpornikov vdrla v poslopja zvezne vlade in pozivala k državnemu udaru.

Sodni postopek

[uredi | uredi kodo]
Bolsonaro leta 2023

Višje volilno sodišče je 30. junija Bolsonaru preprečilo kandidaturo za funkcijo do leta 2030, ker je poskušal spodkopati veljavnost volitev z neutemeljenimi trditvami o volilni goljufiji in ker je zlorabljal svojo moč z uporabo vladnih komunikacijskih kanalov za promocijo svoje kampanje in za obtožbe o goljufiji. Pričevanja vojaških uradnikov so pokazala, da je Bolsonaro načrtoval samostojni državni udar z vojsko, da bi ostal na oblasti.[30]

Novembra 2024 ga je brazilska zvezna policija obtožila več kaznivih dejanj, povezanih z državnim udarom.[31] Obtožen je bil februarja 2025,[32] vrhovno sodišče pa je razsodilo, da se mora zglasiti pred sodiščem.[33] 4. avgusta 2025 je bil priporno zaprt zaradi uporabe mobilnega telefona in dostopa do družbenih omrežij prek sina Eduarda,[34] s čimer je kršil pravila pred sojenjem.[35] Sojenje se je začelo 2. septembra; 11. septembra ga je vrhovno zvezno sodišče spoznalo za krivega in obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora.[36][37]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]
Bolsonaro in sinova Eduardo ter Flávio

Bolsonaro je bil trikrat poročen in ima pet otrok. Njegova prva žena je bila Rogéria Nantes Braga, s katero ima tri sinove: Flávia, Carlosa in Eduarda. Drugič se je poročil z Ano Cristino Valle, s katero ima sina Renana. Leta 2007 se je poročil s svojo tretjo in trenutno ženo Michelle de Paula Firmo Reinaldo, s katero ima hčerko Lauro.[38][39]

Med delom v kongresu je Bolsonaro zaposlil Michelle kot tajnico in v naslednjih dveh letih je napredovala, njena plača pa se je več kot potrojila. Bil jo je prisiljen odpustiti, potem ko je vrhovno zvezno sodišče razsodilo, da je nepotizem v javni upravi nezakonit.[40][41]

Bolsonaro je katoličan.[42] 25. oktobra 2018 mu je Robson Gracie podelil častni črni pas, čeprav nikoli ni treniral brazilskega jiu-jitsuja.[43]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ GeneaStar
  2. 1 2 Jair Bolsonaro
  3. ↑ Godoy, Marcelo (2. april 2017). »Um fantasma ronda o Planalto« [A ghost haunts the Plateau]. O Estado de S. Paulo (v portugalščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 5. avgusta 2018.
  4. ↑ Sanches, Valdir (2. marec 2015). »Mãe de Bolsonaro: "Ele não era de falar besteira"« [Bolsonaro's mother: "He wasn't the kind to talk nonsense"]. Crescer (v portugalščini). Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2018. Pridobljeno 28. aprila 2018.
  5. ↑ Ferraz, Lucas (25. oktober 2018). »Eleições 2018: berço do clã Bolsonaro, região do norte da Itália se agita com disputa no Brasil« [2018 elections: Bolsonaro clan's birthplace, northern Italian region is shaken by dispute in Brazil]. BBC News (v portugalščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  6. ↑ »In Veneto il paese del probabile presidente brasiliano Bolsonaro«. Il Sole 24 ore (v italijanščini). 26. oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2018. Pridobljeno 27. oktobra 2018.
  7. 1 2 3 Taddone, Daniel (23. oktober 2018). »Taddone revela genealogia de Bolsonaro: 13 dos 16 trisavôs do candidato são italianos da Toscana, do Vêneto e da Calábria« [Taddone reveals Bolsonaro's genealogy: 13 of the candidate's 16 great-great-grandfathers are Italians from Tuscany, Veneto and Calabria]. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 29. oktobra 2018.
  8. ↑ »President Bolsonaro calls off visit to Guyana after mom's death«. Caribbean Loop News (v angleščini). 21. januar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2024. Pridobljeno 18. februarja 2022.
  9. ↑ Bolsonaro, Flávio (2017). Jair Messias Bolsonaro – Mito ou Verdade. Altadena Editora. ISBN 9788594307002.
  10. ↑ »Inspiração para o nome de Bolsonaro, Jair brilhou por Palmeiras e seleção«. Veja (v portugalščini). 29. oktober 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2020. Pridobljeno 2. marca 2020.
  11. ↑ Nogueira, Alberto (29. oktober 2018). »Craque do Palmeiras da década de 1950 inspirou nome de Jair Bolsonaro« [Palmeiras star from the 1950s inspired Jair Bolsonaro's name]. Folha de S.Paulo (v portugalščini). São Paulo. Arhivirano iz spletišča dne 25. septembra 2020. Pridobljeno 2. marca 2020.
  12. ↑ AP, Associated Press. »Brazil military academy offers glimpse of next government«. mynews13.com (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2025.
  13. ↑ Boghossian, Bruno; Carneiro, Mariana (9. oktober 2017). »Bolsonaro diz que é liberal e adota discurso que agrada investidores« [Bolsonaro says he is a liberal and adopts a speech that pleases investors]. Folha de S.Paulo (v portugalščini). Brasília. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2018. Pridobljeno 7. decembra 2018.
  14. ↑ »Jair Bolsonaro prisegel kot brazilski predsednik«. Svet24. 1. januar 2019.
  15. ↑ Brooke, James (25. julij 1993). »Conversations/Jair Bolsonaro; A Soldier Turned Politician Wants To Give Brazil Back to Army Rule«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  16. ↑ »Brazilian Swamp Drainer«. The Wall Street Journal. The Editorial Board. 8. oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2018. Pridobljeno 11. oktobra 2018.
  17. ↑ Barón, Francho (7. oktober 2014). »O inquietante 'fenômeno Bolsonaro'« [The restless 'Bolsonaro phenomenon']. El País (v portugalščini). Rio de Janeiro. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 18. junija 2017.
  18. ↑ »Brazil's congress starts to reform itself«. The Economist. Brasília. 14. oktober 2017. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 15. oktobra 2017.
  19. ↑ Andrade, Claudia (5. maj 2011). »Bolsonaro: após união gay, próximo passo é legalizar pedofilia« [Bolsonaro: after gay union, the next step is to legalize pedophilia]. terra.com.br (v portugalščini). Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2012. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  20. ↑ Sullivan, Zoe (29. oktober 2018). »LGBTQ Brazilians on edge after self-described 'homophobic' lawmaker elected president«. NBC News. Olinda. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2018.
  21. ↑ »Bolsonaro, em Porto Alegre, confirma ser contra o aborto e a favor da redução da maioridade penal« [Bolsonaro, in Porto Alegre, confirms he is against abortion and in favor of lowering the age of criminal responsibility]. O Sul (v portugalščini). 21. avgust 2015. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  22. ↑ Costa, Gilberto (1. april 2011). »Para ministra da Igualdade Racial, declarações de Bolsonaro são caso explícito de racismo« [For minister of Racial Equality, Bolsonaro's statements are "an explicit case of racism"]. Universo Online (v portugalščini). Brasília. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  23. ↑ »Jair Bolsonaro: "Sou preconceituoso, com muito orgulho"« [Jair Bolsonaro: "I'm prejudiced, with much pride"]. Época (v portugalščini). 2. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  24. ↑ »Brazil's Workers' Party likens pro-Israel presidential front-runner to Hitler«. The Times of Israel. 6. oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2018. Pridobljeno 11. oktobra 2018.
  25. ↑ Wierson, Arick (7. oktober 2018). »Will Brazil's Jair Bolsonaro Become Trump's New Best Friend?«. The New York Observer. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2018. Pridobljeno 11. oktobra 2018.
  26. ↑ Stuenkel, Oliver (22. september 2022). »Why Beijing Wants Bolsonaro to Win«. Foreign Policy. São Paulo. Arhivirano iz spletišča dne 2. oktobra 2022. Pridobljeno 2. oktobra 2022.
  27. ↑ Stargardter, Gabriel (27. februar 2022). »Bolsonaro won't condemn Putin, says Brazil will remain neutral over invasion«. Reuters. Rio de Janeiro. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 20. marca 2023.
  28. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 2. novembra 2021.
  29. ↑ Tavares, Joelmir (30. oktober 2022). »Bolsonaro é 1º presidente a perder reeleição e deixará cargo em 31 de dezembro« [Bolsonaro is the 1st president to lose re-election and will leave office on 31 December]. Folha de S.Paulo (v portugalščini). São Paulo. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2022. Pridobljeno 5. novembra 2022.
  30. ↑ »Bolsonaro allies nearly launched military coup in 2022, police report says«. The Guardian. 24. november 2024. Pridobljeno 16. julija 2025.
  31. ↑ Kahn, Carrie (21. november 2024). »Former Brazilian president indicted over alleged coup plot«. NPR.
  32. ↑ »Bolsonaro Charged With Plotting Coup After Election Loss to Lula«. Bloomberg News.
  33. ↑ Rios, Michael (26. marec 2025). »Former Brazilian President Bolsonaro to stand trial on coup charges, court rules«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 26. marca 2025.
  34. ↑ Mendonca, Julia Vargas Jones, Michael Rios, Duarte (4. avgust 2025). »US condemns Brazil Supreme Court order for house arrest for ex-President Jair Bolsonaro«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 10. septembra 2025.
  35. ↑ Rogero, Tiago (4. avgust 2025). »Brazil's supreme court judge orders house arrest of ex-president Jair Bolsonaro«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 4. avgusta 2025.
  36. ↑ Phillips, Tom (11. september 2025). »Brazil's supreme court finds Bolsonaro guilty of plotting military coup«. The Guardian (v angleščini). Pridobljeno 11. septembra 2025.
  37. ↑ »Bolsonaro sentenced to 27 years in prison for plotting Brazil coup«. BBC News (v britanski angleščini). 11. september 2025. Pridobljeno 11. septembra 2025.
  38. ↑ »A mulher dos bastidores: saiba quem é Michelle Bolsonaro, a nova primeira-dama« (v portugalščini). G1. 28. oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18. januarja 2019. Pridobljeno 9. januarja 2019.
  39. ↑ »ISTOÉ Gente Online«. Terra.com.br. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2018. Pridobljeno 28. aprila 2018.
  40. ↑ »A bela da fera«. universa.uol.com.br. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 7. septembra 2018.
  41. ↑ »Bolsonaro empregou ex-mulher e parentes dela no Legislativo«. O Globo. 3. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2018. Pridobljeno 18. oktobra 2018.
  42. ↑ »Bolsonaro campaign to evangelicals: Brazil's soul at stake«. AP News (v angleščini). 27. september 2022. Pridobljeno 15. julija 2024.
  43. ↑ de Souza, Diogo (29. april 2023). »Robson Gracie Passes Away At 88«. JitsMagazine. Pridobljeno 29. aprila 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jair_Bolsonaro&oldid=6630306«