Internet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta

Internet ali medmrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največje medmrežje enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način se imenuje internetno delovanje.

V razširjenem izražanju se internet velikokrat nanaša na storitve, kot so svetovni splet (WWW), elektronska pošta in neposredni klepet (online chat).

Nastanek interneta[uredi | uredi kodo]

Nastanek interneta sega v obdobje povojnih Združenih držav Amerike, kjer Vennevar Bush, univerzitetni profesor inštituta MIT in razmeroma podkovan podjetnik vpliva na močno investiranje v opismenjevanje družbe glede tehnoloških novosti. Ustanovi se Nacionalna znanstvena fundacija, ki poskrbi za izboljšano finančno podporo znanosti v družbi v povojnem času izobilja v ZDA. Fundacija omogoča dobro sodelovanje med vlado, akademi in gospodarstvom. Fundacija v naslednjih tridesetih letih financira velik del akademskega in industrijskega raziskovanja in skupaj z Ministrstvom za obrambo pokrijeta skoraj tolikšen del investicij kot jih opravi samo zasebno gospodarstvo. Ob pomembnih univerzah tako nastanejo inštituti zasebnih raziskovalcev, ki so deloma financirani tako od vlade kot od zasebnega sektorja. Internet je pričel nastajati konec šestdesetih let (1969) in osemdesetih let, ko je začel delovati kot ARPANET. Med najpomembnejšimi znanstveniki in organizatorji mreže, kot nastane v ARPANETU, velja omeniti Josepha Carla Robnetta Licklidera, znanstvenika, ki se je sprva ukvarjal predvsem z psihoakustiko, a se ob študiju navdušil nad kibernetiko in psihologijo in postane pomemben motivator za izboljševanje interakcije med uporabniki, računalnikom, programi in terminali. S takšnimi namerami se ukvarja predvsem z izboljševanjem knjižnic, znanstvenih besedil in izboljševanjem poizvedb pri takšnih enormnih poplavah podatkov. Vlada ZDA ga preusmeri v delo za ARPA, saj po Sputniku ostane velika želja po znanstvenem dokazovanju. Licklider sprejme delo znotraj ministrstva za obrambo za skrb pri izboljševanju vojaških odločitev zaradi bolj izčiščenih informacij računalniške obdelave. Prav tako sprejme delo preučevanja psiholoških faktorjev pri sprejemanju vojaških odločitev. Sam tako podpira izrazito mreženje znanstvenikov in njihov sredstev in tako množenje tako interpretacij kot dostopnosti rezultatov med različnimi univerzami, raziskovalnimi centri. Že v zgodnji zasnovi je bil internet načrtovan kot necentralizirana mreža preko najetih telefonskih kablov namenjenih le-ti dejavnosti, za kar sta se odločila Larry Roberts in Robert Taylor predvsem zaradi varnosti in obstojnosti mreže ob stresnih dogodkih. Centraliziran računalnik je bil kot ideja kaj kmalu opuščen. Ob sponzorstvu agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol). Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Prav tako so pred samim ARPANET dorekli značilnosti decentraliziranih omrežij, paketno preklapljanje informacij, teorija čakajočih vrst. Pri paketnem preklapljanju je pomembno izpostaviti Paula Barana (1926-2011), znanstvenika poljskega rodu, ki doreče pretok decentraliziranega omrežja, kot ga trenutno pozna internet. Sam objasni, da je razvijal tovrstni decentraliziran pretok informacij, da bi lahko računalniki in mreža delovali naodvisno tudi po morebitnem jedrskem udaru.

Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike. Sprva je povezovalo le štiri raziskovalne centre, UCLA, Stanford Research Institut, Univerza v Utahu, Univerza v Kaliforniji (Santa Barbara). Pridobili so tudi prve razdelilnike omrežja, IMP oziroma routerje. Omrežje, ki je povezovalo učinkovito in na razdaljo dva univerzitetna središča, je pričelo tako delovati 29. oktobra 1969. V tem času je Internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem. Vedno več ljudi vsakodnevno uporablja storitve medmrežja pri svojem delu, veliko je podjetij, ki preko Interneta opravlja del svojega poslovanja.

Za razvoj in uporabnosti interneta so veliko postorili tudi osebni računalniki, izum miške, grafični vmesniki, dostopnost zabave, socialna omrežja, prenos komunikacije na omrežje preko različnih dopisovanj, forumov. Že zelo zgodaj se je splet naslanjal tudi na hipijevsko gibanje, kjer so uporabniki v imenu svobode in obilja prevzemali odgovornost za cel planet in njegovo izobilje. Tako nastanejo projekti Douglasa Adamsa, ki na splet poskuša prenesti interaktivni Štoparski vodnik po galaksiji, obstajajo pa tudi drugačni načini oblikovanja interaktivne enciklopedije ali vsaj poskus zbiranja podatkov in takšno mreženje ljudi.

1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini