Talibani
Talibani طالبان | |
---|---|
![]() Zastava talibanov | |
Delovanje | 1994–1996 (milica) 1996–2001 (vlada) 2002–2021 (uporniška skupina) 2021– (vlada) |
Vodja | Hajbatula Ahundzada (2016–) |
Področje delovanja | Afganistan |
Ideologija | deobandski fundamentalizem, paštunvali, verski nacionalizem |
Talibani (paštunsko طالبان, ṭālebān – »učenci«; ed. ṭāleb) so sunitsko islamsko fundamentalistično politično gibanje in vojaška organizacija v Afganistanu, ki se bojuje v afganistanski vojni (uporniška skupina ali džihad).[1][2] Od leta 2016 je njihov vodja Hajbatula Ahundzada.[3][4][5] Število talibanskih borcev je bilo leta 2021 ocenjeno na 200.000.[6]
V letih od 1996 do 2001 so talibani obvladovali okoli tri četrtine Afganistana in izvajali strogo šeriatsko pravo.[7] Nastali so leta 1994 kot ena od vidnejših frakcij v afganistanski državljanski vojni (1992–1996)[8] večinoma iz učencev (talib) s paštunskih območij vzhodnega in južnega Afganistana, ki so se izobraževali v tradicionalnih islamskih šolah in borili v sovjetsko-afganistanski vojni.[9][10][11][12][13][14] Pod vodstvom Mohameda Omarja se je gibanje razširilo po večini Afganistana in začelo jemati moč mudžahidskim vojnim poglavarjem. Leta 1996 so ustanovili totalitarni Islamski emirat Afganistan, prestolnico pa preselili v Kandahar. Na njenem vrhuncu so talibansko vlado diplomatsko priznavale tri države: Pakistan, Saudova Arabija in Združeni arabski emirati. Emirat je nadziral večino države, dokler ga ni decembra 2001 zrušila invazija na Afganistan pod vodstvom ZDA. Skupina se je nato preoblikovala v uporniško gibanje proti predsedovanju Hamida Karzaija z ameriško podporo in proti NATO-vi Mednarodni varnostni podporni sili (ISAF) v afganistanski vojni.
Talibane je mednarodna skupnost obsojala zaradi grobega izvajanja svoje razlage šeriatskega prava, posledica katerega je bilo surovo ravnanje s številnimi Afganistanci, predvsem z ženskami.[15][16] Med svojo vladavino od 1996 do 2001 so talibani z zavezniki izvrševali poboje civilnega prebivalstva, 160.000 stradajočim prebivalcem zavrnili preskrbo s hrano od Združenih narodov in izvajali politiko požiganja zemlje, zaradi katere so požgali velika območja plodne zemlje in uničili desettisoče domov.[17][18][19][20][21][22] Ženskam so prepovedali hoditi v šolo,[23] opravljati poklice razen zdravstvenih (moški zdravniki niso smeli videti žensk),[24] zapuščati bivališče brez spremstva moškega sorodnika in brez burke.[25] Ženske, ki so pravila kršile, so kaznovali z javnim bičanjem ali usmrtitvijo.[26] Prepovedane so bile slike,[27] fotografije[28] in film, če so prikazovali ljudi ali druga živa bitja,[29] ter glasba z glasbili.[30] Narodnostne in verske manjšine so bile diskriminirane. Po navedbah Organizacije združenih narodov so bili talibani in njihovi zavezniki odgovorni za 76 % smrti afganistanskih civilistov leta 2010, 80 % leta 2011 in 80 % leta 2012.[31][32][33][34][35][36] Prav tako so talibani izvajali kulturni genocid z uničevanjem mnoge kulturne dediščine, na primer svetovno znanih Bud iz Bamijana.[37][38][39][40]
Ideologija talibanov se je opisovala kot mešanica »inovativne« oblike šeriatskega prava, temelječega na deobandskem fundamentalizmu,[17] ter militantnega islamizma in salafističnega džihadizma Osame bin Ladna[17] s paštunskimi družbenimi in kulturnimi normami, znanimi kot paštunvali,[41][42][43][44] saj je večina talibanov pripadnikov paštunskih plemen.
Mednarodna skupnost in afganistanska vlada za podpiranje talibanov pri njihovem nastanku, vladavini in uporništvu obtožujeta pakistansko obveščevalno službo Inter-Services Intelligence in oborožene sile. Pakistan na obtožbe odgovarja, da je talibanom v celoti odrekel podporo po terorističnih napadih 11. septembra 2001.[45][46][47][48][49][50] Leta 2001 naj bi se za talibane borilo 2500 Arabcev pod vodstvom Osame bin Ladna.[51]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Rubin, Barnett. ISIL won't get very far in Afghanistan - for now. Center on International Cooperation 2. novembra 2015 (prvotno objavila Al Jazeera). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2021-08-16. Pridobljeno dne 11. novembra 2015.
- ↑ J. Eggers – [1] objavila RAND Corporation [pridobljeno 11. novembra 2015]
- ↑ "Afghan Taliban announce successor to Mullah Mansour". BBC News. 26. maj 2015. Pridobljeno dne 26. maj 2016.
- ↑ "U.S., Gulf States Blacklist Afghan Taliban, Iranian Officers For Terrorist Financing". RadioFreeEurope/RadioLiberty.
- ↑ "Quetta: Symbol of Pakistan's war on militants or Taliban haven?". The National.
- ↑ "Afghanistan's Security Forces Versus the Taliban: A Net Assessment". Combating Terrorism Center at West Point. 14. januar 2021. Pridobljeno dne 14. avgusta 2021.
- ↑ Matinuddin, Kamal (1999). The Taliban Phenomenon: Afghanistan 1994–1997. Karachi: Oxford University Press. ISBN 0-19-579274-2.
- ↑ "The Taliban". Mapping Militant Organizations. Univerza Stanford. Pridobljeno dne 5. junija 2016.
- ↑ "Afghanistan: The massacre in Mazar-i Sharif. (Chapter II: Background)". Human Rights Watch. November 1998. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2008. Pridobljeno dne 16. decembra 2013.
- ↑ Ogata, Sadako N. (2005). The Turbulent Decade: Confronting the Refugee Crises of the 1990s. W. W. Norton & Company. str. 286. ISBN 978-0-393-05773-7.
- ↑ McNamara, Melissa (31. avgust 2006). "The Taliban In Afghanistan". CBS. Pridobljeno dne 5. junija 2016.
- ↑ Masud Ašraf Raja (6. maj 2016). The Religious Right and the Talibanization of America. Springer. str. 16–. ISBN 978-1-137-58490-8.
- ↑ Whine, Michael (1. september 2001). "Islamism and Totalitarianism: Similarities and Differences". Totalitarian Movements and Political Religions. Vol. 2 no. 2. str. 54–72. doi:10.1080/714005450.
- ↑ "Problems of perception and vision: Turkey and the U.S" (PDF). Pridobljeno dne 22. januarja 2020.
- ↑ Skain, Rosemarie (2002). The women of Afghanistan under the Taliban. McFarland. str. 41. ISBN 978-0-7864-1090-3.
- ↑ Gerstenzan, James; Getter, Lisa (18. november 2001). "Laura Bush Addresses State of Afghan Women". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 14. septembra 2012. / "Women's Rights in the Taliban and Post-Taliban Eras". A Woman Among Warlords. PBS. 11. september 2007. Pridobljeno dne 14. septembra 2012.
- ↑ 17,0 17,1 17,2 Rašid, Ahmed (2002). Taliban: Islam, Oil and the New Great Game in Central Asia. I.B.Tauris. str. 253. ISBN 978-1-86064-830-4.
- ↑ Gargan, Edward A (oktober 2001). "Taliban massacres outlined for UN". Chicago Tribune.
- ↑ "Confidential UN report details mass killings of civilian villagers". Newsday. newsday.org. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2002. Pridobljeno dne 12. oktober 2001.
- ↑ "U.N. says Taliban starving hungry people for military agenda". Associated Press. 7. januar 1998.
- ↑ Goodson, Larry P. (2002). Afghanistan's Endless War: State Failure, Regional Politics and the Rise of the Taliban. University of Washington Press. str. 121. ISBN 978-0-295-98111-6.
- ↑ "Re-Creating Afghanistan: Returning to Istalif". NPR. 1. avgust 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2013.
- ↑ Lakanwal, Emran Feroz, Abdul Rahman. "In Rural Afghanistan, Some Taliban Gingerly Welcome Girls Schools". Foreign Policy. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "A Woman Among Warlords ~ Women's Rights in the Taliban and Post-Taliban Eras | Wide Angle | PBS". Wide Angle. 11. september 2007. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "Afghan women forced from banking jobs as Taliban take control". Reuters. 13. avgust 2021. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ Staff, Reuters (1. september 2015). "Afghan man and woman given 100 lashes in public for adultery". Reuters. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "Afghanistan: Kabul Artists Tricked Taliban To Save Banned Paintings". RadioFreeEurope/RadioLiberty. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ Constable, Pamela (26. marec 2001). "Taliban Ban on Idolatry Makes a Country Without Faces". Washington Post. ISSN 0190-8286. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "Afghanistan's Love Of The Big Screen". NPR.org. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "Ethnomusicologist Discusses Taliban Vs. Musicians". RadioFreeEurope/RadioLiberty. Pridobljeno dne 13. avgusta 2021.
- ↑ "ISAF Troop Contribution Placement" (PDF). NATO. 5. december 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. novembra 2009.
- ↑ Skaine, Rosemarie (2009). Women of Afghanistan in the Post-Taliban Era: How Lives Have Changed and Where They Stand Today. McFarland. str. 41. ISBN 978-0-7864-3792-4.
- ↑ Shanty, Frank (2011). The Nexus: International Terrorism and Drug Trafficking from Afghanistan. Praeger. str. 86–88. ISBN 978-0-313-38521-6.
- ↑ "Citing rising death toll, UN urges better protection of Afghan civilians". United Nations Assistance Mission in Afghanistan. 9. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2011.
- ↑ Haddon, Katherine (6. oktober 2011). "Afghanistan marks 10 years since war started". Agence France-Presse. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2011.
- ↑ "UN: Taliban Responsible for 76% of Deaths in Afghanistan". The Weekly Standard. 10. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-01-02. Pridobljeno dne 2020-09-09.
- ↑ Novic, Elisa (13. oktober 2016). The Concept of Cultural Genocide: An International Law Perspective (angleščina). Oxford University Press. str. 1. ISBN 9780191090912.
- ↑ Kinloch, Graham Charles; Mohan, Raj P. (2005). Genocide: Approaches, Case Studies, and Responses (angleščina). Algora Publishing. str. 220–229, 313–314. ISBN 9780875863818.
- ↑ "GENERAL ASSEMBLY 'APPALLED' BY EDICT ON DESTRUCTION OF AFGHAN SHRINES; STRONGLY URGES TALIBAN TO HALT IMPLEMENTATION | Meetings Coverage and Press Releases". www.un.org (angleščina). OZN. 9. marec 2001. Pridobljeno dne 2. avgusta 2018.
- ↑ "Cultural 'cleansing' exposes outrageous methods of Taliban". The Japan Times (angleščina). Pridobljeno dne 2. avgusta 2018.
- ↑ Giustozzi, Antonio (2009). Decoding the new Taliban: insights from the Afghan field. Columbia University Press. str. 249. ISBN 978-0-231-70112-9.
- ↑ Clements, Frank A. (2003). Conflict in Afghanistan: An Encyclopedia (Roots of Modern Conflict). ABC-CLIO. str. 219. ISBN 978-1-85109-402-8.
- ↑ Maley, William (2002). The Afghanistan wars. Palgrave Macmillan. ISBN 978-0-333-80290-8.
- ↑ Shaffer, Brenda (2006). The limits of culture: Islam and foreign policy. MIT Press. str. 277. ISBN 978-0-262-69321-9.
The Taliban's mindset is, however, equally if not more deaned by Pashtunwali
- ↑ Giraldo, Jeanne K. (2007). Terrorism Financing and State Responses: A Comparative Perspective. Stanford University Press. str. 96. ISBN 978-0-8047-5566-5.
- ↑ "Pakistan's support of the Taliban". Human Rights Watch. 2000.
- ↑ Joscelyn, Thomas (22. september 2011). "Admiral Mullen: Pakistani ISI sponsoring Haqqani attacks". The Long War Journal. Pridobljeno dne 1. decembra 2011.
- ↑ Barnes, Julian E.; Rosenberg, Matthew; Habib Khan Totakhil (5. oktober 2010). "Pakistan Urges On Taliban". The Wall Street Journal.
- ↑ US attack on Taliban kills 23 in Pakistan, The New York Times, 9. september 2008
- ↑ Partlow, Joshua (3 October 2011). "Karzai accuses Pakistan of supporting terrorists". Pridobljeno dne 21 January 2018 – via www.WashingtonPost.com.
- ↑ "Afghanistan resistance leader feared dead in blast". Ahmed Rašid, the Telegraph. 11. september 2001.