Sirij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Sirij
Sirij is located in 100x100
Sirij
Lega Sirija (obkroženo).
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0      Enakonočje ICRS
Ozvezdje Veliki pes
Izgovorjava /ˈsɪriəs/[1]
Sirius
Rektascenzija 06h 45m 08,91728s[2]
Deklinacija −16° 42′ 58,0171″[2]
Navidezni sij (V) −1,46[3]
A
Rektascenzija 06h 45m 08,917s[4]
Deklinacija −16° 42′ 58,02″[4]
Navidezni sij (V) −1,47[5]
B
Rektascenzija 06h 45m 09,0s[6]
Deklinacija −16° 43′ 06″[6]
Navidezni sij (V) 8,44[5]
Značilnosti
Sirius A
Evolucijska stopnja Glavni niz
Spektralni razred A0mA1 Va[7]
U−B Barvni indeks −0,05[3]
B−V Barvni indeks +0,00[3]
Sirius B
Evolucijska stopnja Bela pritlikavka
Spektralni razred DA2[5]
U−B Barvni indeks −1,04[8]
B−V Barvni indeks −0,03[8]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−5,50[9] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −546,01[2] mas/l
Dec.: −1223,07[2] mas/l
Paralaksa (π)379,21 ± 1,58[2] mas
Oddaljenost8.6 ± 0.04 sv. l.
(2.64 ± 0.01 pc)
Sirius A
Absolutni izsev (MV)+1,42[10]
Sirius B
Absolutni izsev (MV)+11,18[8]
Orbita[11]
Primarnaα Canis Majoris A
Spremljevalkaα Canis Majoris B
Perioda (P)50,1284 ± 0,0043 l
Glavna polos (a)7,4957 ± 0,0025″
Izsrednost tira (e)0,59142 ± 0,00037
Naklon tira (i)136,336 ± 0,040°
Dolžina vozla (Ω)45,400 ± 0,071°
Epoha periastrona (T)1994,5715 ± 0,0058
Argument periastrona (ω)
(sekundarni)
149,161 ± 0,075°
Podrobnosti
Sirius A
Masa2,063 ± 0,023[11] M
Polmer1,711[12] R
Izsev25,4[12] L
Površinska težnost (log g)4,33[13] cgs
Temperatura9.940[13] K
Kovinskost [Fe/H]0,50[14] dex
Vrtenje16 km/s[15]
Starost237–247[11] Ma
Sirius B
Masa1,018 ± 0,011[11] M
Polmer0,0084 ± 3%[16] R
Izsev0,056[17] L
Površinska težnost (log g)8,57[16] cgs
Temperatura25.000 ± 200[12] K
Starost228+10
−8
[11] Ma
Druge oznake
Dog Star, Aschere, Canicula, Al Shira, Sothis,[18] Alhabor,[19] Mrgavyadha, Lubdhaka,[20] Tenrōsei,[21] α Canis Majoris (α CMa), 9 Canis Majoris (9 CMa), HD 48915, HR 2491, BD−16°1591, GJ 244, LHS 219, ADS 5423, LTT 2638, HIP 32349[22]
Sirius B: EGGR 49, WD 0642-166, GCTP 1577.00[23]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADThe system
[1]
[2]
Slika Sirija A in Sirija B, posneta s HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA)

Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemlje nočnem nebu. Oddaljen je 8,6 svetlobnega leta od Osončja. S prostim očesom ga vidimo kot eno zvezdo, a je pravzaprav dvozvezdje, ki ga sestavljata zvezda glavnega niza Sirij A in njen šibak spremljevalec, bela pritlikavka Sirij B. Slednji je ena najmasivnejših znanih belih pritlikavk z 98 % mase našega Sonca, katere prostornina pa ne presega Zemljine. Njuna medsebojna razdalja niha med 8,2 in 31,5 AU.

Lega Sirija v ozvezdju velikega psa

Sirij je že dolgo poznan in že stari Egipčani so postavljali templje tako, da je Sirij svetil do notranjega oltarja. Naznanil je bližajočo se poplavo Nila, ki je prinesla rodovitno zemljo. Stari Grki so Sirij spremenili v Orionovega psa. V srednjem veku so ga povezovali s poldragim kamnom berilom in grmom brinom.

Odprta vprašanja[uredi | uredi kodo]

Antični opazovalci so Sirij opisovali kot zvezdo z rdečkastim sijem. Prvi je bil Ptolemaj, ki jo je primerjal z Betelgezo, Antaresom, Aldebaranom, Arkturjem in Poluksom, dejansko rdečkastimi zvezdami. Vendar ima Sirij modrikast sij, pri čemer ni verjetno, da bi naravni razvoj katere od zvezd lahko pojasnil spremembo barve v tako kratkem časovnem obdobju. Po drugi strani so nekateri drugi antični pisci opisovali Sirij kot modrega, tako da je bila rdeča barva iz Ptolemajevega opisa mogoče samo metafora, ki so jo drugi pisci preprosto ponovili.

Že od leta 1894 opazujejo domnevne nepravilnosti v gibanju sistema, kar naj bi nakazovalo še na tretjega spremljevalca, ki pa ni dokazan. Po matematičnih modelih bi bil morebitni tretji element sistema zelo majhna zvezda s samo 6 odstotkov Sončeve mase, ki bi jo bilo zaradi majhnega izseva tudi izredno težko opaziti. Vendar tudi sodobna namenska opazovanja niso potrdila tretje zvezde ali večjega planeta.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Sirius". Dictionary.com Unabridged (v 1.1). Random House, Inc. Pridobljeno dne 6 April 2008. 
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 van Leeuwen, F. (November 2007), "Validation of the new Hipparcos reduction", Astronomy and Astrophysics 474 (2): 653–664, Bibcode:2007A&A...474..653V, arXiv:0708.1752, doi:10.1051/0004-6361:20078357 
  3. 3,0 3,1 3,2 Hoffleit, D.; Warren Jr., W. H. (1991). "Entry for HR 2491". Bright Star Catalogue, 5th Revised Ed. (Preliminary Version). CDS.  ID V/50.
  4. 4,0 4,1 Fabricius, C.; Høg, E.; Makarov, V. V.; Mason, B. D.; Wycoff, G. L.; Urban, S. E. (2002). "The Tycho double star catalogue". Astronomy and Astrophysics 384: 180. Bibcode:2002A&A...384..180F. doi:10.1051/0004-6361:20011822. 
  5. 5,0 5,1 5,2 Holberg, J. B.; Oswalt, T. D.; Sion, E. M.; Barstow, M. A.; Burleigh, M. R. (2013). "Where are all the Sirius-like binary systems?". Monthly Notices of the Royal Astronomical Society 435 (3): 2077. Bibcode:2013MNRAS.435.2077H. arXiv:1307.8047. doi:10.1093/mnras/stt1433. 
  6. 6,0 6,1 Gianninas, A.; Bergeron, P.; Ruiz, M. T. (2011). "A Spectroscopic Survey and Analysis of Bright, Hydrogen-rich White Dwarfs". The Astrophysical Journal 743 (2): 138. Bibcode:2011ApJ...743..138G. arXiv:1109.3171. doi:10.1088/0004-637X/743/2/138. 
  7. Gray, R. O.; Corbally, C. J.; Garrison, R. F.; McFadden, M T.; Robinson, P. E. (2003). "Contributions to the Nearby Stars (NStars) Project: Spectroscopy of Stars Earlier than M0 within 40 Parsecs: The Northern Sample. I.". Astronomical Journal 126 (4): 2048–2059. Bibcode:2003AJ....126.2048G. arXiv:astro-ph/0308182. doi:10.1086/378365. 
  8. 8,0 8,1 8,2 McCook, G. P.; Sion, E. M. "Entry for WD 0642-166". A Catalogue of Spectroscopically Identified White Dwarfs (August 2006 version). CDS.  ID III/235A.)
  9. Gontcharov, G. A. (2006). "Pulkovo Compilation of Radial Velocities for 35 495 Hipparcos stars in a common system". Astronomy Letters 32 (11): 759–771. Bibcode:2006AstL...32..759G. ISSN 1063-7737. arXiv:1606.08053. doi:10.1134/S1063773706110065. 
  10. Brosch, Noah (2008). "Modern optical measurements". Astrophysics and Space Science Library. Astrophysics and Space Science Library 354: 89–117. ISBN 978-1-4020-8318-1. ISSN 0067-0057. doi:10.1007/978-1-4020-8319-8_5. 
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 Bond, Howard E.; Schaefer, Gail H.; Gilliland, Ronald L.; Holberg, Jay B.; Mason, Brian D.; Lindenblad, Irving W.; Seitz-Mcleese, Miranda; Arnett, W. David; Demarque, Pierre; Spada, Federico; Young, Patrick A.; Barstow, Martin A.; Burleigh, Matthew R.; Gudehus, Donald (2017). "The Sirius System and Its Astrophysical Puzzles: Hubble Space Telescope and Ground-based Astrometry". The Astrophysical Journal 840 (2): 70. Bibcode:2017ApJ...840...70B. arXiv:1703.10625. doi:10.3847/1538-4357/aa6af8. 
  12. 12,0 12,1 12,2 Liebert, J.; Young, P. A.; Arnett, D.; Holberg, J. B.; Williams, K. A. (2005). "The Age and Progenitor Mass of Sirius B". The Astrophysical Journal 630 (1): L69–L72. Bibcode:2005ApJ...630L..69L. arXiv:astro-ph/0507523. doi:10.1086/462419. 
  13. 13,0 13,1 Adelman, Saul J. (July 8–13, 2004). "The Physical Properties of normal A stars". Proceedings of the International Astronomical Union. Poprad, Slovakia: Cambridge University Press. str. 1–11. Bibcode:2004IAUS..224....1A. doi:10.1017/S1743921304004314. 
  14. Qiu, H. M.; Zhao, G.; Chen, Y. Q.; Li, Z. W. (2001). "The Abundance Patterns of Sirius and Vega". The Astrophysical Journal 548 (2): 953–965. Bibcode:2001ApJ...548..953Q. doi:10.1086/319000. 
  15. Royer, F.; Gerbaldi, M.; Faraggiana, R.; Gómez, A. E. (2002). "Rotational velocities of A-type stars. I. Measurement of v sin i in the southern hemisphere". Astronomy and Astrophysics 381 (1): 105–121. Bibcode:2002A&A...381..105R. arXiv:astro-ph/0110490. doi:10.1051/0004-6361:20011422. 
  16. 16,0 16,1 Holberg, J. B.; Barstow, M. A.; Bruhweiler, F. C.; Cruise, A. M.; Penny, A. J. (1998). "Sirius B: A New, More Accurate View". The Astrophysical Journal 497 (2): 935–942. Bibcode:1998ApJ...497..935H. doi:10.1086/305489. 
  17. Sweeney, M. A. (1976). "Cooling times, luminosity functions and progenitor masses of degenerate dwarfs". Astronomy and Astrophysics 49: 375. Bibcode:1976A&A....49..375S. 
  18. Hinckley, Richard Allen (1899). Star-names and Their Meanings. New York: G. E. Stechert. str. 117–25. 
  19. Gingerich, O. (1987). "Zoomorphic Astrolabes and the Introduction of Arabic Star Names into Europe". Annals of the New York Academy of Sciences 500: 89–104. Bibcode:1987NYASA.500...89G. doi:10.1111/j.1749-6632.1987.tb37197.x. 
  20. Singh, Nagendra Kumar (2002). Encyclopaedia of Hinduism, A Continuing Series. Anmol Publications PVT. LTD. str. 794. ISBN 81-7488-168-9. 
  21. Spahn, Mark; Hadamitzky, Wolfgang; Fujie-Winter, Kimiko (1996). The Kanji dictionary. Tuttle language library (Tuttle Publishing). str. 724. ISBN 0-8048-2058-9. 
  22. "Sirius A". SIMBAD Astronomical Database. Centre de Données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno dne 20 October 2007. 
  23. "Sirius B". SIMBAD Astronomical Database. Centre de Données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno dne 23 October 2007. 


Koordinati: Sky map 06h 45m 08.9173s, −16° 42′ 58.017″