Sirij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slika Sirija A in Sirija B, posneta s HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA)

Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemlje nočnem nebu. Oddaljen je 8,6 svetlobnega leta od Osončja. S prostim očesom ga vidimo kot eno zvezdo, a je pravzaprav dvozvezdje, ki ga sestavljata zvezda glavnega niza Sirij A in njen šibak spremljevalec, bela pritlikavka Sirij B. Slednji je ena najmasivnejših znanih belih pritlikavk z 98 % mase našega Sonca, katere prostornina pa ne presega Zemljine. Njuna medsebojna razdalja niha med 8,2 in 31,5 AU.

Lega Sirija v ozvezdju velikega psa

Sirij je že dolgo poznan in že stari Egipčani so postavljali templje tako, da je Sirij svetil do notranjega oltarja. Naznanil je bližajočo se poplavo Nila, ki je prinesla rodovitno zemljo. Stari Grki so Sirij spremenili v Orionovega psa. V srednjem veku so ga povezovali s poldragim kamnom berilom in grmom brinom.

Odprta vprašanja[uredi | uredi kodo]

Antični opazovalci so Sirij opisovali kot zvezdo z rdečkastim sijem. Prvi je bil Ptolemaj, ki jo je primerjal z Betelgezo, Antaresom, Aldebaranom, Arkturjem in Poluksom, dejansko rdečkastimi zvezdami. Vendar ima Sirij modrikast sij, pri čemer ni verjetno, da bi naravni razvoj katere od zvezd lahko pojasnil spremembo barve v tako kratkem časovnem obdobju. Po drugi strani so nekateri drugi antični pisci opisovali Sirij kot modrega, tako da je bila rdeča barva iz Ptolemajevega opisa mogoče samo metafora, ki so jo drugi pisci preprosto ponovili.

Že od leta 1894 opazujejo domnevne nepravilnosti v gibanju sistema, kar naj bi nakazovalo še na tretjega spremljevalca, ki pa ni dokazan. Po matematičnih modelih bi bil morebitni tretji element sistema zelo majhna zvezda s samo 6 odstotkov Sončeve mase, ki bi jo bilo zaradi majhnega izseva tudi izredno težko opaziti. Vendar tudi sodobna namenska opazovanja niso potrdila tretje zvezde ali večjega planeta.