Kovinskost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kroglasta kopica M80. Zvezde v kroglastih kopicah so večinoma starejše zvezde z malo kovine in člani II. populacije.

V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija. Večina fizikalne materije v vesolju je v obliki vodika in helija, zato uporabljajo astronomi krajši pojem "kovine" raje kot "vsi elementi razen vodika in helija". Uporaba je drugače in neenako uporabljena kot fizikalna definicija trdne kovine. Na primer zvezde in meglice z veliko pogostostjo dušika, kisika in neona so imenovane "bogate s kovino", čeprav to v kemiji sploh niso kovine.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Salvaterra, R.; Ferrara, A.; Schneider, R. (2004). "Induced formation of primordial low-mass stars". New Astronomy. Vol. 10 no. 2. str. 113–120. arXiv:astro-ph/0304074. Bibcode:2004NewA...10..113S. doi:10.1016/j.newast.2004.06.003.
  • A. Heger; S. E. Woosley (2002). "The Nucleosynthetic Signature of Population III". Astrophysical Journal. Vol. 567 no. 1. str. 532–543. arXiv:astro-ph/0107037. Bibcode:2002ApJ...567..532H. doi:10.1086/338487.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]