Pomoč:Sklici na koncu besedila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ta stran razlaga kako v Wikipedijinem članku ustvariti poglavje Sklici ali Opombe na koncu besedila (Footnotes). V tem kontekstu se beseda »Sklici« nanaša na način dokumentiranja virov znotraj članka in naj se ne zamenjuje s splošnim konceptom opomb na koncu besedila. To navodilo ne opisuje oblikovanja sklicev znotraj poglavja Sklici, kar je opisano Navajanju virov.

Običajno se Sklici na koncu besedila uporabljajo za zagotavljanje:

Uporaba Sklicev na koncu besedila je le ena izmed možnosti za zagotavljanje virov informacij v članku. Druga sistema sprotnih navedkov sta Kratki sklici in Medbesedilni sklici v oklepaju znotraj besedila, ki se ju lahko uporabi glede na smernice v Variacijah načina navajanja.

Le določeni tipi materiala zahtevajo v Wikipediji sprotne sklice. Ne zahteva se sklicevanje vsakega stavka, ker lahko večim stavkom priredimo isti sklic. Za nasvet kateri materiali morajo vsebovati navajanje, glejte smernice Kdaj morate uporabiti sprotne sklice. Za nasvet kako organizirati in oblikovati bibliografske sklice, glejte smernice Navajanje virov in zglede uporabe Predlog za navajanje.

Sklici na koncu besedila se ustvarijo z uporabo programske razširitve Cite.php. Ta razširitev doda elemente podobne HTML-ju <ref>...</ref>, <references /> in <references>...</references>. Ti elementi se uporabljajo tudi v številnih predlogah; na primer, več se uporablja predloga {{sklici}} kot pa <references />, ker predloga omogoča oblikovanje seznama sklicev.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Sistem Sklicev na koncu besedila prikazuje na strani dva elementa:

  • Označevalci sklica se prikazujejo v vsebini kot nadpisana oznaka sklica zapisana v oglatih oklepajih. Oznaka sklica je lahko število, črka ali beseda. Oznaka sklica je povezana na polni sklic z ujemajočo se oznako. Zgledi: [1] [a] [Opomba 1]. Klik na oznako sklica povzroči skok na sklic, ki se tudi obarva.
  • Sklic na koncu besedila vsebuje polni navedek in se izpiše v seznamu kjerkoli se umesti označevalec za seznam sklicev. Sklici so v seznamu izpisani v zaporedju z oznako sklica in navadnega besedila. Celotni seznam sklicev je oblikovan v manjšem fontu.
Vsaka naslednja oznaka sklica se avtomatično inkrementira. Zatorej bo prvi označevalec sklica [1], drugi bo [2] in tako naprej. Prav tako se povečujejo ročno označene oznake: [a][b][c], [Opomba 1] [Opomba 2] [Opomba 3].
Za enkratno uporabo sklica na koncu besedila, oznaka sledi simbolu (^) - to je povratna povezava na ustrezni označevalec sklica. Na primer:
1. ^ Sklic
Če se poimenovan sklic uporablja v besedilo večkrat, ima sklic na koncu besedila več povratnih povezav, ki so prikazana s črkami:
2. ^ a b c Sklic
Klik na povratno povezavo ali backspace povzroči skok na označevalec sklica.

Sklici na koncu besedila v akciji[uredi | uredi kodo]

To je označevalec sklica.[1]

  1. ^ To je sklic na koncu besedila, ki vsebuje sklic ali opombo.

Sklici na koncu besedila: osnove[uredi | uredi kodo]

Da ustvarite označevalec sklica na koncu besedila, določite točko v vsebini strani, kjer želite postaviti označevalec in vnesite označevalec s sklicem ali opombo znotraj <ref>...</ref> oznak.Na primer:

Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref>LibreOffice For Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref>
{{reflist}}
To je vsebina strani.[1]
  1. ^ LibreOffice For Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18
Predloga {{sklici}} bo razložena v naslednjem poglavju.

Vsebina znotraj <ref>...</ref> se bo izpisala v seznamu sklicev. Oznake ref lahko vključite kjerkoli so sklici ali opombi potrebni. Vsebina znotraj ref oznak mora biti prisotna, drugače se bo izpisala napaka.

Vsebina znotraj ref oznak se lahko oblikuje z wiki ali HTML označevalci, čeprav tehniki kot sta pipe trick in substitucija predlog v sklicih na koncu besedil ne bosta delovali. Na primer:

Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref>''LibreOffice For Starters'', First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref>
{{reflist}}
To je vsebina strani.[1]
  1. ^ LibreOffice For Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18

Vsebina znotraj ref oznak lahko vsebuje tudi notranje ali zunanje povezave:

Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref>''[http://www.example.or LibreOffice For Starters]'', First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref>
{{reflist}}
To je vsebina strani.[1]
  1. ^ LibreOffice For Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18
URLji se morajo začeti s podprtim URI (enolični identifikator vira): http:// in https:// podpirajo vsi spletni brskalnik; irc://, ircs://, ftp://, news:, mailto: in gopher:// zahtevajo plugin ali zunanjo aplikacijo in se jim je potrebno izogibati. IPv6 imena gostiteljev trenutno niso podprta.
Če URLji v parametrih predlog za sklicevanje vsebujejo določene znake, se bodo le-ti prikazali napačno ali pa bo povezava nepravilna. Ti znaki morajo biti %kode. Na primer, presledek se mora nadomestiti z %20.
sp " ' < > [ ] | }
 %20  %22  %27  %3c  %3e  %5b  %5d  %7c  %7d
Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; toda če jih je nekodiranih več skupaj se to prevede v označevalec za poševno ali poudarjeno pisavo. Enojni zaviti oklepaj prav tako ni potrebno kodirati, toda nekodirani dvojni se bo prevedel v vključevanje predloge.

Seznam sklicev: osnove[uredi | uredi kodo]

Ko je znotraj vsebine strani vnesenih nekaj sklicev na koncu besedila, se mora ustvariti seznam sklicev. Za osnovni seznam sklicev, umestite {{sklici}} na mestu kjer želite, da se seznam pojavi. Ko stran shranite ali pregledujete, se bodo sklici na koncu strani generirali in oštevičili avtomatsko. Glavni seznam sklicev se umesti v ločeno poglavje, običajno poimenovano »Sklici«, »Opombe« ali podobno.

Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref>''LibreOffice For Starters'', First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref>

==Sklici==
{{sklici}}
To je vsebina strani.[1]
Sklici
  1. ^ LibreOffice For Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18
Pri urejanju strani se lahko srečate tudi z <references /> namesto {{sklici}}. To je veljavno, toda <references /> ne nudijo naprednih funkcij kot jih ponuja predloga {{sklici}}.

Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:REFNAME

Na isti vir se lahko sklicujete v članku več kot enkrat z uporabo poimenovanih sklicev. Sintaksa za definicijo poimenovanega skica je:

<ref name=ime>vsebina</ref>

Uporaba poimenovanega sklica:

<ref name=ime />

Imena za sklice in skupine na koncu besedila morajo slediti sledečim pravilom:

  • Imena so občutljiva na velike in male črke
  • Imena ne smejo biti le števlične vrednosti
  • Imena morajo biti unikatna - ne smete uporabiti isto ime za dve različni skupini iali sklica
  • Navajanja so optimalna, če so znaki črke A–Z, a–z, cifre 0–9 in simboli !$%&()*,-.:;<@[]^_`{|}~
  • Vključitev kateregakoli drugega znaka, vključno s presledki, zahtevajo, da je ime znotraj narekovajev (")
  • Ne smejo vsebovati znaka manjše (<) ali simbola za navedke (")
  • Prosimo, da uporabljate enostavna imena, ki so omejena na standardno angleško abecedo in števila.
  • Imena lahko neobvezno dodate, tudi če to ni zahtevano.


Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref name=manchester2002>''LibreOffice for Starters'', First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref> To je še nekaj vsebine.<ref name=manchester2002 />
{{sklici}}
To je vsebina strani.[1] To je še nekaj vsebine.[1]
  1. ^ 1,0 1,1 LibreOffice for Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18

Dejansko uporabljeno ime je lahko karkoli, toda priporoča se uporaba imena, ki je povezano s sklicem ali opombo. Splošna praksa je uporaba imena poimenovanega sklica avtor-letnica ali založnik-letnica.

Bodite pozorni na to, da je se označevalci sklica povečujejo glede na uporabo in da pri ponovni uporabi uporabljajo isto oznako, tako da označevalci lahko izgledajo neurejeno:

Uporaba Izpis
To je vsebina strani.<ref name=manchester2002>''LibreOffice for Starters'', First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18</ref> To je še nekaj vsebine.<ref name=lexington2004>''OpenOffice for Experts'', Lexington, 2004, str. 18</ref> In še več vsebine.<ref name=manchester2002 /> In še enkrat.<ref name=lexington2004 />
{{sklici}}
To je vsebina strani.[1] To je še nekaj vsebine.[2] In še več vsebine.[1] In še enkrat.[2]
  1. ^ 1,0 1,1 LibreOffice for Starters, First Edition, Flexible Minds, Manchester, 2002, str. 18
  2. ^ 2,0 2,1 OpenOffice for Experts, Lexington, 2004, str. 18

Seznam sklicev: stolpci[uredi | uredi kodo]

Pri uporabi predloge za seznam sklicev {{sklici}}, lahko seznam razdelite v stolpce.

{{sklici|xxem}} kjer je xx širina stolpca v em.

Z nastavitvijo širine v em se bo število stolpcev avtomatsko prilagodilo glede na širino zaslona.

Na primer:

30em široki stolpci
Uporaba Izpis
Lorem ipsum.<ref>Ime vira.</ref>
Lorem ipsum dolor sit amet.<ref>Ime vira.</ref>

==Sklici==
{{sklici|20em}}
Lorem ipsum.[1]

Lorem ipsum dolor sit amet.[2]

Sklici
  1. ^ Ime vira.
  2. ^ Ime vira.

Širina stolpca ni strogo določena, ampak splošna praksa je:

Sklici na koncu besedila: definirani v seznamu[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:LDR

Sklici so lahko definirani tudi znotraj seznama sklicev in klicani v vsebini strani. Ta način uporabe hrani vse sklice na eni centralni lokaciji. Sintaksa je sledeča:

{{sklici|refs=
<ref name=ime1>Vsebina</ref>
<ref name=ime2>Vsebina</ref>
<ref name=ime...n>Vsebina</ref>
}}

Označevalci sklicev so vključeni kot je običajno za poimenovane sklice. Na primer:

Uporaba Izpis
Pešec gre čez cestišče.<ref name=Pesec />
Le malo diskotek ima jukeboxe.<ref name=Jukebox />
Medvedi skačejo čez ovire.<ref name=Medvedi />

==Sklici==
{{sklici|
refs=
<ref name=Pesec>To je sklic za pešca na cestišču.</ref>
<ref name=Jukebox>To je sklic na jukebox.</ref>
<ref name=Medvedi>To je sklic na skakajoče medvede.</ref>
}}
Pešec gre čez cestišče.[1]

Le malo diskotek ima jukeboxe.[2] Medvedi skačejo čez ovire.[3]

Sklici
  1. ^ To je sklic za pešca na cestišču.
  2. ^ To je sklic na jukebox.
  3. ^ To je sklic na skakajoče medvede.


Sklici se bodo pojavili oštevilčeni v vrstnem redu navajanja v vsebini ne glede na to, kako so navedeni znotraj seznama sklicev. Vsi sklici, ki so definirani znotraj seznama sklicev morajo biti uporabljeni, drugače so bo izpisalo napakovno sporočilo.

Sklici na koncu besedila: gnezdeni sklici[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:REFNEST

Včasih razlagalne opombe potrebujejo lastne sklice. Zaradi omejitev programske opreme Cite.php, se označevalci sklicev ne morejo gnezditi; to je, par <ref>...</ref> ne more biti uporabljen znotraj drugega para Explanatory notes may need to be referenced. Due to limitations in the Cite.php software, reference <ref>...</ref> označevalcev. Če to poskusite naredi se bo izpisala napaka v navajanju.

Za gnezdenje sklicev lahko uporabite predlogo {{sklicop}}:

{{sklicop|name=ime|group=skupina|vsebina}} kjer sta name in group neobvezna parametra. Vsebina lahko vključuje <ref> označevalce.

Ostale predloge, ki so navedene v seznamu Prednastavljene skupine so variante {{sklicop}}, ki vključujejo slog skupin z ujemajočim slogom predloge za seznam sklicev.

Zgled:

Uporaba Izpis
Medvedi skačejo čez ovire.{{sklicop|group=nb|Opomba.<ref>Sklic za opombo.</ref>}}

==Opombe==
{{sklici|group=nb}}

==Sklici==
{{sklici}}
Medvedi skačejo čez ovire.[nb 1]
Opombe
  1. ^ Opomba.[1]
Sklici
  1. ^ Sklic za opombo.

Uporaba magic word #tag:ref je veljavna, toda zaporedje parametrov je nepremenljivo. {{Sklicop}} in njegove variante uporabljajo ta označevalec interno.

{{#tag:ref|refvsebina|name=ime|group=imeskupine}}

Sklici na koncu besedila: skupine[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:REFGROUP
WP:CITELABEL

Včasih je uporabno razvrstiti sklice na koncu besedila v ločene sezname, na primer ločite lahko razlagalne opombe od sklicev, ali seznam sklicev za tabele, opise slik infopolja in navigacijska polja. Zaporedje oznak sklicev je samostojno v vsaki skupini. Sintaksa za definicijo sklica v skupini je:

<ref group=imeskupine>Vsebina</ref>

Sintaksa za seznam sklicev s skupino je:

{{sklici|group=imeskupine}}
Ime skupine ne sme biti vključeno v narekovajih.

Zgled:

Uporaba Izpis
Ta del besedila potrebuje pojasnitev,<ref group=opomba>V ločenem seznamu</ref> z ozirom na to, da se na celotno besedilo sklicujemo.<ref>Sklic.</ref> In ta potrebuje še več pojasnjevanja.<ref group=opomba>Še ena opomba</ref>

==Opombe==
{{Sklici|group=opomba}}

==Sklici==
{{Sklici}}
Ta del besedila potrebuje pojasnitev,[opomba 1] z ozirom na to, da se na celotno besedilo sklicujemo.[1] In ta potrebuje še več pojasnjevanja.[opomba 2]
Opombe
  1. ^ V ločenem seznamu
  2. ^ Še ena opomba
Sklici
  1. ^ Sklic.
Bodite pozorni na to, da oznaka sklica v seznamu sklicev izpisuje le števila in ne ime skupine.

Sklici na koncu besedila: prednastavljene skupine[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
H:PREGROUP
Pomoč:PREGROUP
Glej tudi: Wikipedija:Navajanje virov#Variacije načina navajanja in Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Opombe in sklici

Obstaja več prednastavljenih skupin s katerimi se lahko spremeni slog seznama sklicev - tako da se oznake sklicev na koncu besedila ujemajo med označevalcem sklica in seznamom sklicev. Te prednastavljene skupine in seznam sklicev imajo na voljo predloge, ki poenostavijo njihovo uporabo.

Ime skupine Predloga za seznam sklicev Predloga za označitev sklica Vzorec
none {{sklici}} <ref>...</ref> ali {{sklicop}} 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
lower-alpha {{notelist}} {{efn}} a b c d e f g h i j
upper-alpha {{notelist-ua}} {{efn-ua}} A B C D E F G H I J
lower-roman {{notelist-lr}} {{efn-lr}} i ii iii iv v vi vii viii ix x

V spodnjih primerih se oznake sklicev na koncu besedila ujemajo med označevalcem sklica in seznamom sklicev:

Uporaba Izpis
Lorem ipsum dolor sit amet.{{efn|Opomba 1}} Cconsectetur adipisicing elit.{{efn|Opomba 2}} Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.{{efn|Opomba 3}}

{{notelist}}
Lorem ipsum dolor sit amet.[a] Cconsectetur adipisicing elit.[b] Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.[c]
  1. ^ Opomba 1
  2. ^ Opomba 2
  3. ^ Opomba 3
Uporaba Izpis
Lorem ipsum dolor sit amet.{{efn-lr|Opomba 1}} Cconsectetur adipisicing elit.{{efn-lr|Opomba 2}} Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.{{efn-lr|Opomba 3}}

{{notelist-lr}}
Lorem ipsum dolor sit amet.[lower-roman 1] Cconsectetur adipisicing elit.[lower-roman 2] Sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua.[lower-roman 3]
  1. ^ Opomba 1
  2. ^ Opomba 2
  3. ^ Opomba 3

Problemi

  • Povratne labele imajo vedna lower-alpha slog. To je lahko povzroči zmedo, če se uporablja {{efn}}.
  • Vnosi v seznam sklicev bodo izpisali prednastavljen slog decimalk, če:
    • vrednost za |group= ni enaka eni izmed prenastavljenih vrednosti.
    • je vrednost za |group= vključena med narekovaji.
    • da uporablja <references /> namesto {{sklici}}
  • Vnosi v seznam sklicev ne bodo imeli sloga, če:
    • je sklic vključen v {{navpolje}} in podobno in je slog nastavljen na bodyclass=hlist; za rešitev tega nadomestite slog z listclass=hlist.

Seznam sklicev: večkratna uporaba[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
Pomoč:MULTIREF
HELP:MULTIREF

V stran lahko vključite več seznamov sklicev. Problemov ni, če vsak seznam sklicev vsebuje drugačno ime skupine. Problemov tudi ni, če so nastavljeni stolpci. Večkratni seznami sklicev brez imen skupin ali stolpcev se lahko uporabljajo, ampak eksplicitno morajo biti zaključeni, tako da se sklici namenjeni enemu seznamu ne pojavijo v drugem seznamu. Za zaključitev seznama sklicev uporabite:

{{sklici|close=1}}

Na primer:

Uporaba Izpis
To je ena vrstica besedila<ref>Sklic 1</ref>
{{sklici|close=1}}

To je druga vrstica,<ref>Sklic B</ref>
{{sklici|close=1}}

To je tretja vrstica.
<ref>Vir C</ref>
{{sklici|close=1}}
To je ena vrstica besedila[1]
  1. ^ Sklic 1

To je druga vrstica,[1]

  1. ^ Sklic B

To je tretja vrstica. [1]

  1. ^ Vir C

Footnotes: page numbers[uredi | uredi kodo]

Suppose you would like to cite one book, but different facts appear on different pages. You would like to cite the book again and again, but point each fact to the proper page. Suppose one fact is on page 8, a different fact on page 12, a third fact on page 18, a fourth fact on page 241. You could put a line in the "pages" parameter saying "see pages 8, 12, 18, 241" but a fact-checker might have to check all of them before figuring out the right one. Or, you could duplicate the entire citation for the book in each instance, but that would be redundant. One common approach is to use shortened citations, which requires the use of a References section following the footnotes section. Another approach is to attach a {{rp|8}} right after the reference pointer.Predloga:Listref and replace the "8" with the appropriate page number.

For example:

Uporaba Izpis
Schudson said the Constitution shaped citizenship in fundamental ways.<ref name="Schudson">{{Cite book
 | last = Schudson
 | first = Michael
 | title = The Good Citizen: A Brief History of American Civic Life
 | publisher = Simon & Schuster
 | date = 1998
 | url = http://books.google.com/books?id=aawMAQAAMAAJ
 | isbn =0-684-82729-8 }}</ref>{{rp|8}} But elections in early American politics did not generate much interest<ref name="Schudson"/>{{rp|12}} while "open discussion of differences" was generally avoided.<ref name="Schudson"/>{{rp|18}} Citizenship later shifted to a polity of essentially "self-absorbed citizens", according to his analysis.<ref name="Schudson"/>{{rp|241}}
Schudson said the Constitution shaped citizenship in fundamental ways.[1]:8 But elections in early American politics did not generate much interest[1]:12 while "open discussion of differences" was generally avoided.[1]:18 Citizenship later shifted to a polity of essentially "self-absorbed citizens", according to his analysis.[1]:241
References
  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Schudson, Michael (1998). The Good Citizen: A Brief History of American Civic Life. Simon & Schuster. ISBN 0-684-82729-8. 

When using list-defined references, {{r}} can be used for the same style of in-text page references.

Previewing edits[uredi | uredi kodo]

When you edit a single section of a page, the footnotes list will not be visible when you preview your edits. Thus you ordinarily cannot see how your footnotes will later appear when you save your edits.

You can insert a {{Reflist}} into the edited section temporarily and remove it before saving; you will still not be able to see named references which were defined in other sections.

Tools that can be used are the User:Anomie/ajaxpreview.js script or the wikEd gadget.

RefToolbar[uredi | uredi kodo]

Using the citation toolbar to name the first reference.
Using the citation toolbar to insert additional references to the first source.

You can use the citation toolbar to name references. When you first create a reference, you can enter a value in the "Ref name" box. When you want to reuse this reference, click the "Named references" button on the citation toolbar and choose which reference you would like to insert.

See also[uredi | uredi kodo]

Notes[uredi | uredi kodo]

Predloga:Listref/reflist

Predloga:Help pages footer

Predloga:Help navigation