Pomoč:Slog navajanja 1

Slog Navajanja 1 predloge

{{Navedi arXiv}}	arXiv preprint
{{Navedi AV medij}}	avdio in vizualna dela
{{Navedi zaznamke iz AV medija}}	avdio in video spremna beseda/zaznamki
{{Navedi knjigo}}	knjige
{{Navedi konferenco}}	zborniki konferenc
{{Navedi DVD-zaznamki}}	DVD (film) spremna beseda/zaznamki
{{Navedi enciklopedijo}}	edited collections
{{Navedi epizodo}}	radijske ali televizijske epizode
{{Navedi intervju}}	intervjuji
{{Navedi časopis}}	akademski časopisi
{{Navedi revijo}}	revije, periodika
{{Navedi poštni seznam}}	javni poštni seznami
{{Navedi zemljevid}}	zemljevidi
{{Navedi zaznamke ob izdaji glasbe}}	avdio in video zaznamki ob izdaji
{{Navedi novice}}	članki z novicami
{{Navedi novičarsko skupino}}	spletne novičarske skupine
{{Navedi podkast}}	audio ali video podkast
{{Navedi sporočilo za javnost}}	sporočilo za javnost
{{Navedi poročilo}}	poročila
{{Navedi nadaljevanko}}	audio ali video nadaljevanke
{{Navedi znak}}	znaki, plakete
{{Navedi govor}}	govori
{{Navedi ssrn}}	SSRN dokumenti
{{Navedi tehnično poročilo}}	technical reports
{{Navedi disertacijo}}	disertacije
{{Navedi citeseerx}}	CiteSeerX dokumenti
{{Navedi splet}}	spletni viri
{{Navedi podkast}}	podkasti
Glej tudi	Predloge specifičnih virov

Slog Navajanja 1 (CS1) je zbirka predlog za navajanje virov, ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo Modul:Citation/CS1.

Skladno s smernico WP:CITESTYLE uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa WP:CITEVAR.

Slog CS1 poleg Wikipedijinega Slogovnega priročnika) temelji tudi na priročnikih The Chicago Manual of Style in Publication Manual of the American Psychological Association, vendar z opaznimi prilagoditvami.

Slog

Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z Navedi; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira.

Da je predloga skladna z CS1, mora:

• Uporabite Modul:Citation/CS1 ali eno od spodaj navedenih predlog.
• Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko.
• Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje.
• Naslove daljših del oblikujte ležeče.
• Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih.

Kako predloge delujejo

Več informacij: WP:NAVEDIKAKO

Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot:

Z avtorjem

Avtor (n.d.). »Naslov«. Work. Založnik. str. x. Identifikatorji.

Brez avtorja

»Naslov«. Work. Založnik. n.d. str. x. Identifikatorji.

(kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu)

Avtorji

Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite |last= in |first=. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite |last2= in |first2=, |last3= in |first3=, itd. Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi |last1= in |first1=, kot je prikazano v naslednjem zgledu:

• {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}
• Hawking, Stephen; Hawking, Lucy. Jure in skrivnosti vesolja.

V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite |author= in |authorn=. Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili |editor-last= in |editor-first=; naslednji uredniki pa bi bili |editor2-last= in |editor2-first=, |editor3-last= in |editor3-first=, itd. Podobno kot pri parametru |author= lahko urednike navedete z uporabo |editor= in |editorn=. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji.

Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za kratke sklice. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za kratke sklice. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe.

Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: |author=<!--Not stated-->

Sklic Vir	Koda CS1	Izpis CS1	Kratek sklic
Avtor in urednik, uporaba priimka	{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}	Priimek, Ime (1999). »Poglavje«. V Priimek-urednika, Ime-urednika (ur.). Naslov.	Priimek 1999
Avtor in urednik	{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}	Avtor (1999). »Poglavje«. V Urednik (ur.). Naslov.	Avtor 1999
Samo avtor	{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}	Avtor (1998). Naslov.	Avtor 1998
Urednik brez avtorja	{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}	Urednik, ur. (1999). Naslov.	Urednik 1999
Brez urednika in brez avtorja	{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}	Naslov. 1999.	Naslov 1999

Datumi

Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter |date=. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila § Datumi, meseci in leta. Za približno leto predhodno dodajte takole »c. «, like this: |date=c. 1900.Kadar vir nima datuma objave, uporabite |date=n.d.. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum (|date=4. julij, 1997b) ali parametru za leto (|year=1997b) dodate malo črko.

Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter |orig-date=.

Predloge Sloga navajanja 1 in 2 samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.

Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje

Predloge Sloga navajanja 1 in 2 samodejno prikažejo datume (|date=, |access-date=, |archive-date=, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. Zgled:

{{navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}

»Ena spletna stran«. Example. 31. oktober 2017. Pridobljeno 5. decembra 2017.

{{navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}

»Druga spletna stran«. Example. 8. maj 2007. Pridobljeno 12. decembra 2018.

Naslovi in poglavja

• title: Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter title, izvirnik pa v script-title. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{Navedi novice}}, {{navedi časopis}}, {{navedi revijo}}, {{navedi splet}}, {{navedi konferenco}} ter {{navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. Tako kot pri blagovnih znamkah, Wikipedija ne posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, Pomanjšane Velike Črke, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru.
• script-title: Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od desne proti levi (RTL). Naslovi v parametru script-title so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#|script-<param>= jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: |script-title=ar:العربية. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal.
• trans-title: Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom |url=, če je ta uporabljen.
• chapter: Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter chapter, izvirnik pa v script-chapter. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": |at=Izpostavljene novice
• script-chapter: Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru script-chapter so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#|script-<param>= jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: |script-chapter=ar:العربية. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom.
• trans-chapter: Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje.

Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole:

Znak	Mora biti zamenjan z
newline	space
[	[
]	]
|	|

|script-<param>= jezikovne kode

Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so:

• ab: abhaščina
• am: amharščina
• ar: arabščini
• as: asamščina
• az: azerbajdžanščini
• be: beloruščini
• bg: bolgarščini
• bn: bengalščini
• bo: tibetanščina
• bs: bosanščini
• ce: čečenščina
• chr: čerokeščina
• cu: stara cerkvena slovanščina
• dv: diveščina
• dz: dzonka
• el: grščini
• fa: perzijščini
• grc: stara grščina
• gu: gudžaratščina
• he: hebrejščini
• hi: hindijščini
• hy: armenščini
• ja: japonščini
• ka: gruzinščini
• kaa: karakalpaščina
• kk: kazaščini
• km: kmerščina
• kn: kanareščini
• ko: korejščini
• ku: kurdščini
• ky: kirgiščini
• lo: laoščina
• mk: makedonščini
• ml: malajalamščina
• mn: mongolščina
• mni: manipurščina
• mr: maratščina
• my: burmanščini
• ne: nepalščini
• or: odijščina
• ota: otomanska turščina
• pa: pandžabščini
• ps: paštunščini
• ru: ruščini
• sd: sindščina
• si: singalščini
• sr: srbščini
• syc: klasična sirščina
• ta: tamilščina
• te: telugijščina
• tg: tadžiščina
• th: tajščini
• ti: tigrajščina
• tkr: Tsakhur
• tt: tatarščina
• ug: ujgurščina
• uk: ukrajinščini
• ur: urdujščina
• uz: uzbeščini
• yi: jidiš
• yue: kantonščina
• zgh: standardni maroški tamazig
• zh: kitajščini

Vrsta (type)

• type: Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history, Email, Website, Text, Document. Alias: medium, v predlogi {{Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound.

Jezik

• language: Jezik (ali z vejico ločen seznam jezikov), v katerem je vir napisan. Navedite jezikovno kodo ISO 639. Primeri: |language=ru; |lang=fr, pt-br. Oglejte si seznam podprtih kod in imen. Ne uporabljajte predlog ali wikipovezav. Izpiše se v oklepaju z besedo »v« pred imenom jezika. Če je edini jezik vira slovenščina, se podatek o jeziku v citatu sploh ne izpiše. Uporaba jezikov, ki jih modul za navajanje prepozna, stran samodejno razvrsti v ustrezno podkategorijo kat:Viri CS1 v tujih jezikih. Ker se predloge cs1|2 pogosto kopirajo iz angleške Wikipedije v druge wikije, je uporaba jezikovnih obvezna, saj se tako imena jezikov izpišejo v pravilnem jeziku in obliki. Aliasi: lang

Delo (work) in založnik (publisher)

Več informacij: WP:NAVEDIKAKO

• work: Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{Navedi splet}} (kjer ima alias website), {{Navedi novice}} (alias newspaper), {{Navedi revijo}} (alias magazine), {{navedi časopis}} (alias journal)in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj).

Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki <title> domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite |work=[[Salon (revija)|Salon]], in ne Salon.com). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com".

Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. J. Am. Vet. Med. za Journal of the American Veterinary Medical Association). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti.

Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. |chapter=|title=|volume=|series= v predlogi {{Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako </ref>, ki citat zaključi.

• publisher: ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. Apple Inc., ki bi ga sicer lahko zamenjali z Apple Records ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri The International Cat Association, je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. WP:Navajanje virov, in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih:

  |work=[[Amazon.⁠com]]|publisher=Amazon Inc.

  |newspaper=The Aberdeen Times|publisher=The Aberdeen Times

  |newspaper=[[The New York Times]]|publisher=The New York Times Company

  |newspaper=[[USA Today]]|publisher=[[USA Today Co.]]

  |journal=[[Nature (časopis)|Nature]]|publisher=[[Nature Research]]

Če je delo izdano v samozaložbi, je o zelo pomembno dejstvo glede morebitne zanesljivosti vira, ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra |publisher= v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem whois, za knjige pa z zbirko WorldCat itd.), uporabite |publisher=<!--Založnik ni naveden v viru.-->. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos.

• location (alias |publication-place=): Geografski kraj izdaje. To ni kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki Mesto, Država.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o kanadskih temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži Mumbaj, še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime Bombaj. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis Mesto, Država dvoumen, npr. |location=Hanley, Staffordshire, ZK, versus |location=Hanley, Worcestershire, ZK. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri The Sydney Morning Herald. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot San Jose Mercury News (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje The Mercury News in se lahko vnese kot |newspaper=The Mercury News |location=San Jose, Kalifornija, kar ustvari izpis: The Mercury News. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis The Times, ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis The Times. London. (v nasprotju s The New York Times). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. |location=New York / London. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: |location=Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles|publisher=[[Council of Science Editors]] / [[Loyola Marymount University]] Press. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge nimajo ločenih parametrov |location1=, |publisher1=, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte tiskarja (lastnika ali upravljavca tiskarne) z založnikom (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva).
• publication-date: Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj.

• via (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta ni hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi § Zahtevana je registracija ali naročnina. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so Internet Archive, Project Gutenberg in Google Books; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. PubMed Central, Paperity in JSTOR; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je Dictionary.com.Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte § Identifikatorji). Zgled: {{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=11. julij 2026}}

Strani

Podpora predlog CS1/CS2 za
|volume=, |issue=, |page(s)=

Predloga	|volume=	|issue=	|page(s)=	|quote-page(s)=
{{citat}}	Da	Da	Da	Da
{{navedi arXiv}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi AV medij}}	Da	Ne	Ne	Ne
{{navedi zaznamke iz AV medija}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi bioRxiv}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi knjigo}}	Da	Ne	Da	Da
{{navedi citeseerx}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi konferenco}} (as a book)	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi konferenco}} (kot časopis)	Da	Da	Da	Da
{{navedi dokument}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi enciklopedijo}}	Da	Ne	Da	Da
{{navedi epizodo}}	Ne	Da	Ne	Ne
{{navedi intervju}}	Da	Da	Da	Da
{{navedi časopis}}	Da	Da	Da	Da
{{navedi revijo}}	Da	Da	Da	Da
{{navedi poštni seznam}}	Ne	Ne	Ne	Ne
{{navedi zemljevid}} (kot knjigo)	Da	Ne	Da	Da
{{navedi zemljevid}} (kot časopis ali revijo)	Da	Da	Da	Da
{{navedi novice}}	Da	Da	Da	Da
{{navedi novičarsko skupino}}	Ne	Ne	Ne	Ne
{{navedi podkast}}	Ne	Da	Ne	Ne
{{navedi sporočilo za javnost}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi poročilo}}	Da	Ne	Da	Da
{{navedi nadaljevanko}}	Ne	Ne	Ne	Ne
{{navedi znak}}	Ne	Ne	Ne	Ne
{{navedi govor}}	Ne	Ne	Ne	Ne
{{navedi ssrn}}	Ne	Ne	Da	Da
{{navedi tehnično poročilo}}	Da	Ne	Da	Da
{{navedi disertacijo}}	Da	Ne	Da	Da
{{navedi splet}}	Ne	Ne	Da	Da

Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le enega izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo |pages= ali |at= ima odvečno besedilo (pomoč). V primeru take napake ima parameter |page= prednost pred |pages= in |at=, parameter |pages= pa prednost pred |at=. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega.

• page: stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer |page=52.
  • Opomba: Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis |page=12{{hyphen}}34.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj |pages=12{{endash}}34.
• pages: strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s pomišljajem: – , na primer |pages=236–239. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer |pages=157, 159. Zapis |pages=461, 466–467 se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. |pages=((1,234{{endash}}1,235)). For multiple hyphenated pages, use the označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano, da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. |pages=((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4)).
  • Opomba: V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen.
• at: lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom |at= uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: |at=Stolpec 2 ali |at=Paragraf 5 ali |at=Zadnja stran ali |at=Dejanje III, scena 2.
• quote-page: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v |quote=. Uporabite ali |quote-page= ali |quote-pages=, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih |page=, |pages= ali |at=. Izpiše se s predpono str., razen če je nastavljeno |no-pp=yes. Če vsebuje vezaj, uporabite {{hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. |quote-page=3{{hyphen}}12). Alias: brez.
• ALI: quote-pages: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v |quote=. Uporabite ali |quote-page= ali |quote-pages=, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih |pages= ali |at=. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono str., razen če je nastavljeno |no-pp=yes. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite dvojne oklepaje. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost |quote-pages= brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: |quote-pages=((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15)). Alias: brez.

Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{sfn}} ali {{rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani.

Identifikatorji izdaje

• edition:Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, |edition=Prenovljena tretja se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki.
• series: Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v |series=omejen na zapise, kot so Original/Nova serija, Prva/Druga/Tretja/... serija ali podobno.
• volume: Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s pomišljajem: – , na primer |volume=I–IV. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer |volume=I, III. Zapis |volume=I, III–V uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano, da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama.
• issue: Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: number. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. |issue=2, ''Modern Canadian Literature''. Prosimo, izberite ali |issue= ali |number=, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer |issue=2 #143. Razpone ločite s pomišljajem: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano, da preprečite napačno interpretacijo vejic..

Zunanje povezave

• url: naslovu doda povezavo
• chapter-url: poglavju doda povezavo
• format: Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra |url-access=, glejte Zahtevana je registracija ali naročnina. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred </ref>.

Uporaba |format=

Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s končnico ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne ikone za zunanjo povezavo prikaže ikono za PDF. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra |format=PDF, čeprav to ne škodi. Parameter |format=PDF lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev |format=PDF tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce.

Spletni viri

Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri.

• Povezave morajo voditi do polne različice vira.
• Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z Wikipedija:Preverljivost.

Ne objavljajte povezav do:

• spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice,
• komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa,
• ocen tega dela,
• zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte WP:GBOOKS)

Formati povezav

Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo Monty Python and Philosophy videti takole:

https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false

Vendar se lahko skrajša na:

https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false

ali:

https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover

ali:

https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice).

Strani

Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige Monty Python and Philosophy v Google Knjigah:

https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172

na ta način:

|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]

Posebni znaki

URL naslovi se morajo začeti s podprto shemo UR (enolični identifikator vira). Vsi brskalniki podpirajo http:// in https://; vendar pa lahko ftp://, gopher://, irc://, ircs://, mailto: in news: zahtevajo vtičnik ali zunanjo aplikacijo, zato se jim je običajno bolje izogibati. Gostiteljska imena IPv6 trenutno niso podprta.

Če URLji v parametrih predlog za navajanje vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno izpisali in povezali. Te znake je treba kodirati s procenti. Na primer, presledek se mora nadomestiti z %20. Za kodiranje naslova URL zamenjajte naslednje znake z:

Znak	presledek	"	'	<	>	[	]	{	|	}
Kodiranje	%20	%22	%27	%3C	%3E	%5B	%5D	%7B	%7C	%7D

Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; ; vendar pa se bo več nekodiranih skupaj interpretiralo kot koda za ležeče ali krepko oblikovanje. Prav tako ni treba kodirati enojnih zavitih zaklepajev, vendar pa se bo nekodiran par zavitih zaklepajev interpretiral kot dvojni zaklepaj za vključitev predloge.

Datum dostopa

• access-date: Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže url. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen url in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen. Parameter access-date na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je access-date datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter skrijejo ali mu spremenijo stil. Alias: accessdate.

Spletni arhivi

Več informacij: Wikipedija:Mrtva povezava

• archive-url. Alias: archiveurl.
• archive-date. Alias: archivedate.

Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter |archive-url=s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter |archive-date=, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter |archive-url=, sta parametra |url= in |archive-date= obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: Monty Python and Philosophy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2013.

• url-status: Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite |url-status=live:

Monty Python and Philosophy. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2013.

Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev |url-status=unfit ali |url-status=usurped. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra |url= in |archive-url=. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite |url-status=deviated. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte Predloga:Navedi splet § csdoc urlstatus.

Identifikatorji

Naslednji identifikatorji ustvarijo povezave in so zasnovani tako, da sprejmejo le eno vrednost. Če vnesete več vrednosti ali drugo besedilo, se bo povezava pokvarila in/ali identifikator ne bo več veljaven. Na splošno morajo parametri vsebovati le spremenljivi del identifikatorja, na primer |rfc=822 ali |pmc=345678.

• arxiv: arXiv identifier; na primer: |arxiv=hep-th/9205027 (pred aprilom 2007) ali |arxiv=0706.0001 (april 2007 – december 2014) ali |arxiv=1501.00001 (od januarja 2015). Ne vključujte odvečnih končnic datotek, kot sta ".pdf" ali ".html". Aliasi: eprint.
• asin: Amazon Standard Identification Number; Če je prvi znak vrednosti parametra asin cifra, uporabite isbn. Ker ta povezava daje prednost točno določenemu ponudniku, jo dodajte le takrat, ko standardni identifikatorji niso na voljo. Zgled |asin=B00005N5PF. Aliasi: ASIN.
  • asin-tld: Vrhnja domena ASIN za spletna mesta Amazon zunaj ZDA; veljavne vrednosti: ae, au, br, ca, cn, de, es, fr, in, it, jp, mx, nl, pl, sa, se, sg, tr, uk. Aliasi: none.
• bibcode: bibcode; uporablja ga več astronomskih podatkovnih sistemov; na primer: 1974AJ.....79..819H. Aliasi: none.
• biorxiv: identifikator bioRxiv, v obliki celotnega DOI (npr. 10.1101/078733 za http://biorxiv.org/content/early/2016/10/01/078733 ali https://doi.org/10.1101/078733; 10.1101/2020.07.24.220400 za https://doi.org/10.1101/2020.07.24.220400). Aliasi: none.
• citeseerx: Identifikator CiteSeerX id, niz cifer in pik, ki ga najdete v URLju (e.g. 10.1.1.176.341 za https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.176.341). Aliasi: none.
• doi: Digital object identifier; na primer: 10.1038/news070508-7. Preveri se, ali se začne z (10.). Aliasi: DOI.
  • Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje veljavnih identifikatorjev DOI, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte spodaj.
  • doi-broken-date: Datum, ko je bilo ugotovljeno, da veljaven DOI na naslovu https://doi.org.ne deluje oziroma je neaktiven. Uporabite enako obliko zapisa kot pri drugih datumih v članku. Aliasi: none.
• eissn: International Standard Serial Number za elektronski medij serijske publikacije; osem znakov je lahko razdeljenih v dve skupini po štiri z uporabo vezaja, ne pa s pomišljajem ali presledkom; zgled |eissn=1557-2986. Aliasi: EISSN.
  • Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje veljavnih eISSN-jev ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte spodaj.
• hdl: Identifikator Handle System za digitalne objekte in druge vire na internetu; zgled |hdl=20.1000/100. Aliasi: HDL.
• isbn: International Standard Book Number; na primer: 978-0-8126-9593-9. (Glejte Wikipedija:ISBN in ISBN § Pregled.) Vezaji v številki ISBN so neobvezni, vendar priporočljivi. Uporabite tisto številko ISBN, ki je dejansko natisnjena na knjigi ali v njej. Uporabite 13-mestni ISBN – ki se začne z 978 ali 979 – če je na voljo. Če je na knjigi ali v njej natisnjen le 10-mestni ISBN, uporabite tega. Številke ISBN najdete na strani s podatki o izdajatelju – običajno na hrbtni strani naslovne strani – ali pod črtno kodo kot številko, ki se začne z 978 ali 979 (črtne kode, ki se začnejo s katerim koli drugim številom, niso ISBN). Za vire s starejšim 9-mestnim sistemom SBN uporabite sbn. 10-mestnega ISBN ne pretvarjajte v 13-mestnega zgolj z dodajanjem predpone 978; zadnja števka je izračunana kontrolna številka in spreminjanje številk brez preračuna bo povzročilo neveljavnost številke ISBN. Ta parameter mora vsebovati samo številko ISBN brez kakršnih koli dodatnih znakov. Preverjata se dolžina in prisotnost neveljavnih znakov – dovoljeni so le številke, presledki in vezaji, pri čemer je »X« dovoljen kot zadnji znak v 10-mestnem ISBN – preveri se tudi pravilnost kontrolne številke.. Aliasi: ISBN.
  • Uporabite predlogo {{Format ISBN}} znotraj parametra – v obliki |isbn={{Format ISBN|9780812695939}} – če niste prepričani, kako naj bo določena številka ISBN deljena z vezaji, saj se vzorec razlikuje glede na državo in izdajatelja.
  • Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje veljavnih ISBN-jev, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte spodaj.
• ismn: International Standard Music Number; na primer: 979-0-9016791-7-7. Vezaji ali presledki v številki ISMN so neobvezni. Uporabite tisto številko ISMN, ki je dejansko natisnjena na delu ali v njem. Ta parameter mora vsebovati samo številko ISMN brez kakršnih koli dodatnih znakov. Preverjata se dolžina in prisotnost neveljavnih znakov – dovoljeni so le številke, presledki in vezaji – preveri pa se tudi pravilnost kontrolne številke. Aliasi: ISMN.
• issn: International Standard Serial Number; osem znakov je lahko razdeljenih v dve skupini po štiri z uporabo vezaja, ne pa s pomišljajem ali presledkom; zgled |issn=2049-3630. Aliasi: ISSN.
  • Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje veljavnih številk ISSN, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte spodaj.
• jfm: Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik; ne vključite »JFM« v vrednost; zgled |jfm=53.0144.01. Aliasi: JFM.
• jstor: referenčna številka JSTOR; na primer: |jstor=3793107. Aliasi: JSTOR.
• lccn: Library of Congress Control Number. Če so prisotne črkovne predpone, morajo biti zapisane z malimi črkami in brez presledka; zgled |lccn=79-57364 ali |lccn=2004042477 ali |lccn=e09001178. Aliasi: LCCN.
• mr: Mathematical Reviews; zgled |mr=630583. Aliasi: MR.
• oclc: Številka OCLC Number za iskanje publikacij v WorldCat union catalog; zgled |oclc=9355469. Aliasi: OCLC.
• ol: Identifikator Open Library; v vrednost ne vključite »OL«; zgled |ol=7030731M. Aliasi: OL.
• osti: Office of Scientific and Technical Information; zgled |osti=4367507. Aliasi: OSTI.
• pmc: PubMed Central; uporabi številko članka za celotno besedilo članka iz revije v odprtem repozitoriju, npr. |pmc=345678. V vrednost ne vključite »PMC«. Glejte tudi parameter pmid spodaj; to sta dva različna identifikatorja. Aliasi: PMC.
  • pmc-embargo-date: Datum, ko pmc postane javno dostopen; če je ta datum v prihodnosti, se povezava za pmc ne ustvari do navedenega datuma. Aliasi: none.
• pmid: PubMed; uporabite enolični identifikator; zgled |pmid=17322060 Glejte tudi parameter pmc spodaj; to sta dva različna identifikatorja. Aliasi: PMID.
• rfc: Request for Comments; zgled |rfc=3143. Aliasi: RFC.
• sbn: Standard Book Number; zgled |sbn=356-02201-3. Aliasi: SBN.
  • Podpira oznako sprejmi-kot-je-zapisano za označevanje veljavnih številk SBN, ki uporabljajo nestandardno obliko; glejte spodaj.
• ssrn: Social Science Research Network; zgled |ssrn=1900856. Aliasi: SSRN.
• s2cid: Semantic Scholar corpus ID; zgled |s2cid=37220927. Aliasi: S2CID.
• zbl: Zentralblatt MATH; zgled |zbl=0472.53010 Za rezultate iskanja v zbirki zbMATH, kot je JFM 35.0387.02 uporabite |jfm=35.0387.02. Aliasi: ZBL.

V zelo redkih primerih so objavljeni identifikatorji, ki ne sledijo svoji določeni standardni obliki ali pa uporabljajo neskladne kontrolne vsote. Ti primeri običajno sprožijo izpis napakovnega sporočila. DNe spreminjajte jih z namenom, da bi se ujemali z drugačno kontrolno vsoto. Za neprikazovanje napakovnega sporočilanekateri identifikatorji (|doi=, |eissn=, |isbn=, |issn= in |sbn=) podpirajo posebno oznako sprejmi-kot-je-zapisano s katero se lahko onemogoči preverjanje napak (v obliki |<param>=((<value>))). Če je težava posledica zgolj tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite vrednost identifikatorja, namesto da bi prezrli napakovno sporočilo.

Za nekatere identifikatorje je mogoče določiti status dostopa z uporabo ustreznega parametra |<param>-access= parameter.

Pri uporabi predloge {{navedi časopis}} se nekateri identifikatorji, ki označujejo brezplačne vire, samodejno povežejo z naslovom. To se zgodi takrat, ko parametra |url= in |title-link= nista uporabljena za določitev drugega cilja povezave. To privzeto delovanje lahko ročno spremenite z uporabo posebnih ključnih besed v parametru |title-link=. S tem lahko ročno izberete določen vir za samodejno povezovanje (|title-link=pmc ali |title-link=doi) ali pa to funkcijo onemogočite (|title-link=none).

Ni potrebno navesti URL-ja za povezavo, ki je identičnapovezavi, ki jo že ustvari identifikator. Parameter |url= (ali |title-link=) se nato lahko uporabi za zagotavljanje neposredne povezave do ustreznega dokumenta ali pa kot priročna povezava do vira, ki sicer ne bi bil očitno dostopen.

Poljuben identifikator lahko določite z uporabo

• id: Enolična identifikacijska oznaka, ki se uporabi, ko ni na voljo nobenega izmed specializiranih identifikatorjev; uporabi wikipovezavo ali predlogo za poveovanje navzven, če je to primerno. Na primer, |id=NCJ 255676bo na konec navedka dodal "NCJ 255676" . Namesto tega lahko uporabite predloge, kot je |id={{NCJ|255676}}, da dodate NCJ 255676.

Zahtevana je registracija ali naročnina

Navajanje spletnih virov, ki zahtevajo registracijo ali naročnino, je na Wikipediji sprejemljivo. To pravilo je dokumentirano na strani Preverljivost § Dostop do virov. Urejevalci bi morali iz vljudnosti do bralcev in drugih urejevalcev označiti, če imajo zunanje povezave v sklicih omejen dostop. Te oznake opisujejo le pogoje za ogled in dostop do citiranega gradiva; njihov namen ni označevanje avtorskih pravic ali možnosti ponovne uporabe gradiva, saj to ni pomembno za preverjanje trditev v člankih.

Uporabijo se lahko štiri stopnje dostopa:

• indikator dostopa za poimenovane identifikatorje:
  • free: vir je za branje prosto dostopen vsem
• indikatorji dostopa za parametre z URL-povezavami:
  • registration: za dostop do vira je potrebna brezplačna registracija pri ponudniku, četudi sta omejen predogled, povzetek ali pregled morda še vedno na voljo brez registracije
  • limited: brezplačen dostop je na voljo le kot omejeno preizkusno obdobje, običajno pa je potrebna naročnina
  • subscription: vir je dostopen samo prek plačljive naročnine pri ponudniku vira (»paywall«)

Ker je v istem sklicu lahko več zunanjih povezav z različnimi stopnjami dostopa, se vsaka posamezna vrednost pripiše določeni zunanji povezavi.

Indikatorji dostopa za parametre z URL-povezavami

Glej tudi: WP:PRIRPOV

Za spletne vire, ki jih povezujemo s parametri |url=, |article-url=, |chapter-url=, |contribution-url=, |entry-url=, |map-url= in |section-url=, se privzeto predvideva, da so prosto dostopni. Če viri niso prosto dostopni, morajo urejevalci uporabiti ustrezen parameter za indikator dostopa. Tako se bo v končnem navedku ipisala pravilna ikona. Ker za zgoraj navedene parametre velja predpostavka o prostem dostopu, jih ne označujemo z oznako free. Če spletna stran z omejenim ali plačljivim dostopom preneha delovati in vir ni več na voljo odstranite parameter za indikator dostopa. Namesto tega raje dodajte parametra |archive-url= in |archive-date=, če sta ta podatka na voljo.

Parametri z URL-povezavami in indikatorji dostopa

URL	Dostop	Dovoljene ključne besede
|url=	|url-access=	registration limited subscription
|article-url=	|article-url-access=
|chapter-url=	|chapter-url-access=
|contribution-url=	|contribution-url-access=
|entry-url=	|entry-url-access=
|map-url=	|map-url-access=
|section-url=	|section-url-access=

Ta primer na primer navaja spletno stran, ki zahteva registracijo, ne pa tudi naročnine:

{{navedi splet |url=https://example.com/nifty_data.php |url-access=registration |date=2021-04-15 |title=Krasen zgled podatkov}}

se izpiše kot:

»Krasen zgled podatkov«. 15. april 2021.

Indikator dostopa za poimenovane identifikatorje

Za povezave, ustvarjene prek poimenovanih identifikatorjev, se privzeto predvideva, da so zaklenjene za plačilnim zidom ali zahtevajo registracijo – z izjemami, ki so navedene spodaj. Če so ti viri prosto dostopni, morajo urejevalci uporabiti ustrezen parameter za indikator dostopa. Tako se bo v sklicu prikazala pravilna ikona. Kadar pa za te identifikatorje ne velja, da vodijo do prostega celotnega besedila (na primer, če spletno mesto ponuja le povzetke člankov), jih ne smemo označiti z oznakami limited, registration ali subscription.

Parametri za poimenovane identifikatorje in indikatorje dostopa

URL	Dostop	Dovoljene ključne besede
|bibcode=	|bibcode-access=	free
|doi=	|doi-access=
|hdl=	|hdl-access=
|jstor=	|jstor-access=
|ol=	|ol-access=
|osti=	|osti-access=
|ssrn=	|ssrn-access=
|s2cid=	|s2cid-access=

Nekateri poimenovani identifikatorji vedno vodijo do prosto dostopnih virov. Za te identifikatorje ne uporabljamo parametrov za indikator dostopa; saj predloga raven dostopa prikaže samodejno. Ti poimenovani identifikatorji so:

• |arxiv=
• |biorxiv=
• |citeseerx=
• |medrxiv=
• |pmc=
• |rfc=

Za zadržan pmc, ki bo na voljo v prihodnosti, glejte pmc-embargo-date.

Sledenje prostim DOI

• Predloga lahko prepozna znane prosto dostopne registrante DOI na podlagi seznama v Modul:Citation/CS1/Configuration. Ko sistem prepozna prostega registrirana, lahko njegov del DOI-ja 10.xxxx/..., dodate na seznam znotraj funkcije local function build_free_doi_registrants_table(). Če ne nastavite parametra |doi-access=free, bo stran uvrščena v Kategorija:Vzdrževanje CS1: neoznačen prost dostop do DOI, ki jo redno prazni en:User:Citation bot (bot deluje le na angleški Wikipediji).
• Predloga prepozna tudi znane prosto dostopne revije, če imajo jasen vzorec DOI 10.xxxx/yyyy..... Ta vzorec lahko dodate v Modul:Citation/CS1/Configuration pod local extended_registrants_t = {v oblik ['XXXX'] = {'YYYY'},. Če ima več revij enako predpono DOI, jih združite takole ['XXXX'] = {'YYYY', 'ZZZZ', '...'},.
• Če na sezname v Modul:Citation/CS1/Configuration dodate prosto dostopnega registriranta ali prosto dostopno revijo, pustite obvestilo na strani en:User talk:Citation bot, da bo bot seznanjen s spremembo. (bot deluje le na angleški Wikipediji)

OPOMBA: en:User:Citation bot deluje le na angleški Wikipediji

Navedek (quote)

• quote: Ustrezno besedilo, ki ga citirate iz vira. Izpiše se znotraj narekovajev. Če ta parameter uporabite, sistem samodejno umakne piko na koncu celotnega citata. Zato morate ločilo na koncu dodati sami znotraj navedenega besedila. Če uporabljate tudi parameter script-quote, v parameter quote vnesite romanizirano besedo (če je na voljo), ki je navedeno v script-quote. Pri citiranju avtorsko zaščitenih del so dovoljeni le kratki citati za ponazoritev stališča ali ideje; obsežni citati so prepovedani.
  • script-quote: Izvirni citat za jezike, ki ne uporabljajo latinične pisave (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.). To besedilo ni zapisano poševno in se izpiše za prečrkovanjem iz parametr quote (če je na voljo). Alias: brez. Na začetek besedila morate dodati eno od [[Pomoč:Slog navajanja 1#|script-<param>= jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki brskalnikom pomaga pravilno izpisati pisavo:

    ... |quote=Tōkyō tawā |script-quote=ja:東京タワー |trans-quote=Stolp Tokijo ...

  • trans-quote: Slovenski prevod citata, če je izvirni vir v tujem jeziku. Izpiše se v oglatih oklepajih. Alias: brez.

Sidra

Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za kratke sklice z uporabo predlog iz družine Harv in sfn. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki CITEREFPriimek(i)leto.

|ref=ID: Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti ID. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn.

Zgledi sider

Vrsta	Wikibesedilo	Ustvarjen ID	Povezano preko
Privzeto, eno ime	{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}	CITEREFHardcastle2006	{{harv|Hardcastle|2006|pp=12-34}}
Privzeto, dve imeni	{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}	CITEREFHardcastleReisch2006	{{harv|Hardcastle|Reisch|2006|pp=12-34}}
|ref= uporablja {{harvid}}	|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}	CITEREFMonty_Python_and_Philosophy2006	{{harv|Monty Python and Philosophy|2006|pp=12-34}}

Možnosti prikaza

Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi.

• mode: nastavi ločilo med elementi, privzeto končno ločilo in določeno rabo velikih začetnic glede na navedeno vrednost. Za |mode=cs1 sta ločilo med elementi in končno ločilo pika (.); kjer je primerno, so začetne črke nekaterih besed zapisane z veliko začetnico ('Pridobljeno...'). Za |mode=cs2 je ločilo med elementi vejica (,); končno ločilo je izpuščeno; kjer je primerno, začetne črke nekaterih besed niso zapisane z veliko začetnico ('pridobljeno...'). Ti slogi ustrezajo slogu navajanja Citation Style 1 oziroma Citation Style 2. Če želite povoziti privzeto končno ločilo, uporabite parameter postscript.
• author-mask:
• contributor-mask:
• editor-mask:
• interviewer-mask:
• subject-mask:
• translator-mask:

  Nadomesti ime (prvega) avtorja z dolgim pomišljajem (—) ali z besedilom. Nastavite parameter <name>-mask na številsko vrednost n za nastavitev n , da določite em širino pomišljajaČe parameter <name>-mask nastavite na tekstovno vrednost, se bo prikazalo to besedilo brez končnega ločila za avtorja; na primer »z«. Številska vrednost 0 je poseben primer, ki se uporablja v povezavi s parametrom <name>-link—v tem primeru se bo vrednost parametra <name>-link uporabila kot (povezano) besedilo. V obeh primerih morate zaradi metapodatkov še vedno vključiti vrednosti za vsa imena. To je prvenstveno namenjeno uporabi v bibliografijah ali slogih navajanja, kjer je zaporedoma navedenih več del istega avtorja, kot je npr. kratki sklici. Ne uporabljajte tega v seznamih, ki jih generirajo predloge {{reflist}}, <references />ali podobne, saj tam ni nadzora nad vrstnim redom prikaza sklicev. Parametri maske lahko v imenu parametra vsebujejo številčni števec (npr. |authorn-mask=), da se maska uveljavi za določeni name.

  Določa število prikazanih imen avtorjev (ali drugih vrst sodelavcev). Privzeto so izpisani vsi avtorji. Če želite spremeniti število izpisanih imen, nastavite parameter na želeno število. Na primer, |display-authors=2 bo v sklicu izpisal le prva dva avtorja, kar pa ne bo vplivalo na prikaz preostalih sodelavcev. |display-authors=0 je poseben primer, ki onemogoči izpis vseh avtorjev, vključno z oznako et al. |display-authors=etal pa izpiše celoten seznam avtorjev in na koncu doda et al. Aliases: brez.

• postscript: Določa končno ločilo celotnega sklica. Privzeta nastavitev je pika (.); če ne želite končnega ločila, navedite |postscript=none – če pustite |postscript= prazen, ima to enak učinek, kot če ga izpustite, vendar je pomen dvoumen. Vnos dodatnega besedila ali predlog, ki izpišejo več kot en sam končni ločilni znak, bo sprožil vzdrževalno opozorilo. Parameter |postscript= se prezre, če je definiran parameter quote.

et al.

et al. je kratica za latinsko besedno zvezo et alii ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče.

Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano

V nekaterih primerih Modul:Citation/CS1javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: ((value)). To možnost podpirajo naslednji parametri:

Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis)

Parameter	Opombe
|authorn=	Sistem pri vseh parametrih za imena name, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami n. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis. Avtomatski test splošnih imen lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna.
|contributorn=
|editorn=
|interviewern=
|subjectn=
|translatorn=
|doi=	Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo.
|eissn=
|isbn=
|issn=
|sbn=
|issue=	Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu.
|number=
|volume=	Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu.
|pages=	Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre |page=, |p= ali |quote-page=. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani |pages=, |pp= in |quote-pages= (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{r}}, {{rp}} in {{ran}}. Družina predlog v slogu {{sfn}}- in {{harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma |pages= in |pp=.)
|pp=
|quote-pages=
|title=	Pike na koncu vrednosti v parametru |title=, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (none, itd.), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis.
|title-link=	Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (none, doi, pmc), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis.
|vauthors=	Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver.
|veditors=

Tiskanje

Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo.

Nevključeni elementi

V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo:

• Skupno število strani v knjigi ali viru
• Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira
• Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela
• Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela

Orodja

Ustvarjanje sklicev CS1

• RefToolbar je del privzetega urejevalnika izvorne kode. Vključuje meni »Predloge« s {{navedi splet}}, {{navedi časopis}}, {{navedi knjigo}} in {{navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.
• Privzeta možnost za sklicevanje v Vizualnem urejevalniku poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic.
• ProveIt ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.
• reFill dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.
• Zotero lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo.
• Citer – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta.