Pojdi na vsebino

Galebi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Galebi
Srebrni galeb (Larus argentatus)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Charadriiformes (pobrežniki)
Podred: Lari (lari)
Družina: Laridae (galebi)
Rafinesque, 1815
Poddružine

Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes), ki vključujejo galebe, njorke, čigre in škarjekljune. Družina vključuje 100 vrst v 22 rodovih. To je skupina ptic, ki se dobro prilagajajo različnim okoljem, večinoma so letalke in so razširjene so po celem svetu.

So robustni ptiči s plavalnimi nogami, dolgimi koničastimi perutnicami, močnim, kljukastim kljunom, rep pa je navadno ravno odrezan. Barve so v glavnem bele, sive in črne. Hranijo se predvsem z organskimi ostanki. Spola sta enaka, pri mladičih prevladuje rjava barva. Mladiči velikih vrst se popolno prebarvajo šele po nekaj letih in dobijo perje odraslih. Gnezdijo kolonijsko. Znesejo 2 ali 3 jajca.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Predstavniki družine Laridae ob Bajkalskem jezeru

Družino Laridae je (kot Laridia) uvedel francoski polihistor Constantine Samuel Rafinesque leta 1815.[1][2] Zgodovinsko je bila družina Laridae omejena zgolj na galebe, medtem ko so bile čigre umeščene v ločeno družino Sternidae, škarjekljuni pa v tretjo družino, Rynchopidae.[3] Nodiji (rod Anous) so bili tradicionalno vključeni v družino Sternidae. Leta 1990 sta Charles Sibley in Jon Ahlquist vključila v širše opredeljeno družino Laridae tudi njorke in govnačke.[4]

Molekularna filogenetska raziskava, ki jo je leta 2007 objavi Baker s sodelavci, je pokazala, da nodiji iz rodu Anous tvorijo sestrsko skupino kladu, ki vključuje galebe, škarjekljune in ostale čigre.[5] Da bi oblikovali monofiletsko skupino, so družino Laridae razširili tako, da vključuje tudi rodove, ki so bili prej uvrščeni v družini Sternidae in Rynchopidae.[6][7]

Baker in sodelavci so ugotovili, da se je linija Laridae ločila od linije, iz katere so se razvili tako družina govnačk (Stercorariidae) in njork (Alcidae), še pred koncem krede, v obdobju dinozavrov. Prav tako so ugotovili, da so se pripadniki družine Laridae začeli širiti že v zgodnjem paleocenu, pred približno 60 milijoni let.[5] Nemški paleontolog Gerald Mayr je izrazil dvom o veljavnosti teh zgodnjih datumov in nakazal, da so bile pri umerjanju molekularnih podatkov uporabljene neustrezne fosilne najdbe. Najstarejši fosili iz reda ptičev Charadriiformes (pobrežniki) namreč izvirajo šele iz poznega eocena, približno pred 35 milijoni let.[8]

Anders Ödeen s sodelavci je raziskoval razvoj ultravijoličnega vida pri obalnih pticah, tako da je pri različnih vrstah iskal SWS1 gen; saj so bili galebi edine znane obalne ptice, pri katerih se je ta lastnost razvila. Ugotovili so, da je bil ta gen prisoten pri linijah galebov, škarjekljunov in nodijev, ne pa tudi pri čigrah. Nodije so obenem uvrstili med zgodnje razvite linije, čeprav dokazi niso bili prepričljivi.[9]

Rodovi

[uredi | uredi kodo]

Distribucija in habitat

[uredi | uredi kodo]

Ptice iz družine Laridae so razširjene po vsem svetu. Eden od glavnih razlogov za to je verjetno njihova velika prilagodljivost. Večina današnjih vrst leti veliko bolje kot njihovi predniki, ki so bili verjetno podobnejši obliki obalnih ptic.[10]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Rodovi so navedeni v taksonomskem zaporedju.[6]
  2. V IOC poteka razprava o preimenovanju te vrste v »beli nodi«, da bi ime bolje odražalo njeno sorodstveno povezanost.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Rafinesque, Constantine Samuel (1815). Analyse de la nature ou, Tableau de l'univers et des corps organisés (v francoščini). Zv. 1815. Palermo: Self-published. str. 72.
  2. Bock, Walter J. (1994). History and Nomenclature of Avian Family-Group Names. Bulletin of the American Museum of Natural History. Zv. 222. New York: American Museum of Natural History. str. 138, 252. hdl:2246/830.
  3. Christidis, Les; Boles, Walter E. (2008). Systematics and Taxonomy of Australian Birds. Canberra: CSIRO Publishing. str. 128. ISBN 978-0-643-06511-6.
  4. Sibley, Charles Gald & Ahlquist, Jon Edward (1990): Phylogeny and classification of birds. Yale University Press, New Haven, Conn.
  5. 1 2 Baker, A.J.; Pereira, S.L.; Paton, T.A. (2007). »Phylogenetic relationships and divergence times of Charadriiformes genera: multigene evidence for the Cretaceous origin of at least 14 clades of shorebirds«. Biology Letters. 3 (2): 205–209. doi:10.1098/rsbl.2006.0606. PMC 2375939. PMID 17284401. Baker, Allan J; Pereira, Sérgio L; Paton, Tara A (2008). »Erratum: Phylogenetic relationships and divergence times of Charadriiformes genera: multigene evidence for the Cretaceous origin of at least 14 clades of shorebirds«. Biology Letters. 4: 762–763. doi:10.1098/rsbl.2006.0606erratum.
  6. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David, ur. (2019). »Noddies, gulls, terns, auks«. World Bird List Version 9.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. junija 2019.
  7. Burger, J.; Gochfeld, M.; Bonan, A. (2020). »Gulls, Terns, Skimmers (Laridae)«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J.; Christie, D.A.; de Juana, E. (ur.). Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions. doi:10.2173/bow.larida1.01. S2CID 216448411. Pridobljeno 22. aprila 2017.
  8. Mayr, Gerald (2011). »The phylogeny of charadriiform birds (shorebirds and allies) – reassessing the conflict between morphology and molecules«. Zoological Journal of the Linnean Society. 161 (4): 916–934. doi:10.1111/j.1096-3642.2010.00654.x.
  9. Odeen, Anders; Håstad, Olle; Alström, Per (2010). »Evolution of ultraviolet vision in shorebirds (Charadriiformes)«. Biology Letters. 6 (3): 370–74. doi:10.1098/rsbl.2009.0877. PMC 2880050. PMID 20015861.
  10. Moynihan, Martin (1959). A revision of the family Laridae (Aves) (PDF). American Museum Novitates. Zv. 1928. New York: American Museum of Natural History.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Podatki o temi Laridae v Wikivrstah
  • Predstavnosti o temi Galebi v Wikimedijini zbirki