Istrsko narečje

Istrsko narečje, tudi Istrskoslovensko narečje ali Slovensko istrsko narečje,^[1] je eno od narečij, ki se govorijo v slovenski Istri. Kot del primorske narečne skupine se deli na rižanski in šavrinski govor.

Zgodovina

Slovensko istrsko narečje govorijo Istrani slovanskih korenin, katerih jezikovna tradicija sega najverjetneje v 7. stoletje.

Druga narečja v Istri

Materni jezik večine pripadnikov avtohtone italijanske narodne skupnosti v Istri (v slovenskih obmorskih naseljih in v njihovem neposrednem zaledju) je istrobeneščina,^[2] italijansko narečje, ki se govori že od časov Beneške republike, ko je bilo v Istri t.i. »Lingua franca«.^[3] Istrsko beneško narečje je po koncu druge svetovne vojne in ukinitve ter delitve Svobodnega tržaškega ozemlja, z množičnim izseljevanjem mestnega italijanskega prebivalstva, v Istri izgubilo kar 90 odstotkov svojih govorcev, vendar pa je bilo leta 2021 vpisano v uradni Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.^[4]

Razmejitev

Meje istrskega narečja ni mogoče natančno zarisati, vendar lahko rečemo, da le-ta poteka po črti od Miljskega zaliva, prek Kozine, Podgorja, Rakitovca na severovzhodu ter do slovensko-hrvaške meje na jugu. Rižanski govor se uporablja do črte Koper–Marezige–Zazid, južno od te ločnice pa se govori šavrinski govor.

Značilnosti istrskega narečja

Tako rižanski kot šavrinski govor temeljita na značilnostih dolenjskega in primorskega narečja, pri spreganju glagolov ne izražata dvojine, imata pa podoben besedni zaklad, s številnimi romanskimi izposojenkami ter eno samo kvantiteto naglašenih samoglasnikov.

Dolenjsko-notranjski izvor šavrinskega govora se kaže v šavrinskem ẹ. Šavrinski govor temelji na mešanju slovenskih, hrvaških in srbskih narečnih prvin, v povezavi z uskoško poselitvijo Istre v 16. in 17. stoletju. Od rižanskega govora se loči predvsem po tem, da ima v dolgih naglašenih zlogih večinoma same monoftonge.^[5] Le-ti so znotraj šavrinskega govora prevladali na območju Rakitovca, Sočerge, Trebeš, Pomjana, Krkavč, Nove vasi nad Dragonjo, Kort in njihovi okolici.

Sklici in opombe

↑ Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 17. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.
↑ Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 18. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.
↑ Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 18. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.
↑ Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 19. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.
↑ Monoftong je enoglasnik.

Glej tudi

DPM Koper, Slovar narečnih istrskih izrazov
Karin Marc Bratina, Kultura v frazeologiji istrskega narečja
Rada Cossuta (2002): Poljedelsko in vinogradniško izrazje v slovenski Istri. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Rada Cossuta (2010): Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre. Koper: Založba Annales.
Rada Cossuta, Franco Crevatin (2005): Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI). Koper: Založba Annales.
Rada Cossuta, Franco Crevatin (2006): Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) II. Koper: Založba Annales.
Tine Logar (1966): Slovenski govori v Istri in njihova geneza. V Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Str. 86-92. Ljubljana: ZRC SAZU ISJ Frana Ramovša.

Viri in literatura

Logar, Tine, 1996: Članki za Enciklopedijo Slovenije. Istrsko narečje. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU ISJ Frana Ramovša. 403–404.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 17. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.

[2] Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 18. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.

[3] Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 18. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.

[4] Todorović, Suzana (2022). Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre. Libris d.o.o., Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. str. 19. COBISS 94818819. ISBN 978-961-6618-74-8.

[5] Monoftong je enoglasnik.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]