Geološka časovna lestvica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Diagram geološke časovne lestvice

Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje. Tukaj predstavljena preglednica je v skladu z datumi in nomenklaturo, ki jo priporoča Mednarodna komisija za stratigrafijo, in uporablja standardne barvne kode Geološkega zavoda ZDA.

Radiometrični podatki kažejo, da je Zemlja stara okrog 4570 milijonov let (izraženo s pr. m. l., kar pomeni »pred milijoni let« ali »Ma«, kot v »datira iz 4570 Ma«). Geološki čas Zemljine preteklosti je razdeljen v številne enote z značilnim dogajanjem. Časovna obdobja so navadno določena s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki, kot so npr. množična izumrtja. Tako je meja med periodama kredo in paleogenom določena s izumrtjem, ko je prišlo do zatona dinozavrov in številnih morskih vrst. Starejša obdobja, iz katerih nimamo zanesljivih fosilnih ostankov, so določena absolutno.

Grafične časovne lestvice[uredi | uredi kodo]

Druga in tretja časovna lestvica sta, kot označuje zvezdica, natančnejši razdelitvi predhodne lestvice.

Milijonov let


Holocen (zadnja epoha) in sedanjost (od 1950 do danes) sta premajhna, da bi ju lahko jasno prikazali.

Izrazje[uredi | uredi kodo]

Največja opredeljena enota časa je eon. Eoni se delijo v ere (veke), te pa v periode, epohe in stopnje. Obenem paleontologi na osnovi sprememb v sestavi fosilov opredeljujejo sistem različno dolgih favnskih stopenj. Marsikje so bile tovrstne stopnje sprejete v geološko nomenklaturo, v splošnem pa je prepoznanih favnskih stopenj mnogo več kot geoloških časovnih enot.

Geologi govorijo tudi o zgornjih/poznih, spodnjih/zgodnjih in srednjih delih period in drugih enot; npr. »zgornja jura« ali »srednji kambrij«. Zgornji, srednji in spodnji so izrazi, ki se nanašajo na same kamnine, kot npr. »zgornji jurski peščenjak«; izrazi pozni, srednji in zgodnji pa se nanašajo na čas, npr. »zgodnja jurska sedimentacija« ali »fosili iz zgodnje jure«. Ker so geološke enote iz istega časa, vendar različnih delov sveta, pogosto drugačnega izgleda in vsebujejo druge fosile, imajo številna obdobja iz zgodovinskih razlogov več imen. Tako se v Severni Ameriki spodnji kambrij imenuje waucobanska serija in se nato na podlagi raznolikosti trokrparjev v več con. Isto časovno razdobje se v Vzhodni Aziji in Sibiriji deli v tomotijsko, atdabanijsko in botomijsko stopnjo. Za uskladitev takih terminoloških navzkrižij in opredelitev povsod veljavne razdelitve si prizadeva Mednarodna komisija za stratigrafijo.

Geološka časovna preglednica[uredi | uredi kodo]

(dolžina polj ni v merilu trajanja)

Eon Era Perioda[1] Serija/
epoha
Glavni dogodki Začetek, milijonov let
v preteklost[2]
fane-
rozoik
kenozoik neogen[3] holocen Konec zadnje poledenitve in vzpon sodobne civilizacije. 0.011430 ± 0.00013[4]
pleistocen Razcvet in izumrtje številnih velikih sesalcev (pleistocenska megafavna). Pojav anatomsko sodobnega človeka. 1.806 ± 0.005 *
pliocen Stopnjuje se sedanja ledena doba; hladno in suho podnebje. Pojav avstralopitekov, številnih danes živečih rodov sesalcev in recentnih mehkužcev. Pojav vrste Homo habilis. 5.332 ± 0.005 *
miocen Zmerne podnebne razmere. Na severni polobli poteka orogeneza. Prepoznati je mogoče sodobne družine ptic in sesalcev. Različni konji in mastodonti. Splošno se razširijo trave. Pojav prvih primatov. 23.03 ± 0.05 *
paleogen [3] oligocen Toplo podnebje. Hiter razvoj in diverzifikacija živalstva, posebno sesalcev. Pomemben razvoj in razširjenje sodobnih tipov kritosemenk 33.9±0.1 *
eocen Razcvet in nadaljnji razvoj arhaičnih sesalcev (npr. kreodonti, kondilarti, uintateri idr.). Pojav prvih »sodobnih« družin sesalcev. Poveča se raznolikost primitivnih kitov. Prve trave. Ponovna zaledenitev Antarktike; začetek sedanje ledene dobe. 55.8±0.2 *
paleocen Tropsko podnebje. Pojav sodobnih rastlin. Po izumrtju dinozavrov se v številne primitivne linije razvijejo sesalci. Pojav prvih velikih sesalcev (do velikosti medveda ali majhnega povodnega konja). 65.5±0.3 *
mezozoik kreda zgornja/pozna Razcvet kritosemenk in novih tipov žuželk. Pojav številnejših sodobnih rib kostnic. Zelo razširjeni so amoniti, belemniti, rudisti školjke, morski ježki in spužve. Na kopnem se pojavijo številni novi tipi dinozavrov (npr. tiranozavri, titanozavri, hadrozavri in keratopsidov), pa tudi sodobnih krokodilov; v morju se pojavijo mosazavri in sodobni morski psi. Pterozavre postopno zamenjajo primitivni ptiči. Pojavijo so stokovci, vrečarji in placentalni sesalci. Razpad Gondvane. 99.6±0.9 *
spodnja/zgodnja 145.5 ± 4.0
jura zgornja/pozna Splošno razširjene so golosemenke (posebno iglavci, Bennettitales in Cycadophyta) ter praprotnice. Številni tipi dinozavrov, npr. zavropodi, karnozavri in stegozavri. Sesalci so splošno razširjeni, a majhni. Prve ptice in luskarji. Poveča se raznolikost ihtiozavrov in pleziozavrov. Zelo razširjeni so školjke, amoniti in belemniti; pa tudi morski ježki, morske lilije, morske zvezde, spužve, terebratulidi in rinhonelidni ramenonožci. Razpad Pangeje v Gondvano in Lavrazijo. 161.2 ± 4.0
srednja 175.6 ± 2.0 *
spodnja/zgodnja 199.6 ± 0.6
trias zgornji/pozni Zemlji gospodarijo arhozavri (na kopnem dinozavri, v oceanih ihtiozavri in notozavri, v zraku pterozavri). Ko se pojavijo prvi sesalci in krokodili, postanejo cinodonti manjši in podobnejši sesalcem. Na kopnem je razširjena flora Dicrodium. Številne velike vodne temnospondilne dvoživke. Izredno pogosti so keratitski amonoidi. Pojavijo se sodobne korale in ribe kostnice ter številni sodobni kladi žuželk. 228.0 ± 2.0
srednji 245.0 ± 1.5
spodnji/zgodnji 251.0 ± 0.4 *
paleozoik perm lopingij Kopenske gmote se združijo v nadcelino Pangejo in ustvarijo Apalače. Konec permsko-karbonske poledenitve. Močno se poveča številnost sinapsidov, plazilcev (pelikozavrov in terapsidov), pogosti pa ostanejo tudi parareptili in temnospondilne dvoživke. V srednjem permu, floro iz dobe premoga zamenjajo igličaste golosemenke (prve prave semenke) in prvi pravi mahovi. Razvijejo se čebele in muhe. Na toplih plitvih grebenih se razcveta morsko življenje; obilo je produktidov in spiriferidnih ramenonožcev, školjk, luknjičark in ammonoidov. Pred 251 m.l. pride do permsko-triasnega izumrtja. Izumre 95 odstotkov življenja na Zemljiv, med drugim vsi trokrparji, graptoliti in blastoidi. 260.4 ± 0.7 *
gvadalupij 270.6 ± 0.7 *
cisuralij 299.0 ± 0.8 *
karbon[5]/
pensil-
vanij
zgornji/pozni Nenadoma se razširijo krilate žuželke; nekatere med njimi (npr. Protodonata in Palaeodictyoptera) so precej velike. Pogoste in raznolike so dvoživke. Prvi plazilci in gozdovi, iz katerih je pozneje nastal premog (luskavec, praprotnice, pečatnikovec, Calamites, Cordaites idr.). Najvišja raven kisika v geološki zgodovini. V morju živijo številni goniatitidi, ramenonožci, mahovnjaki, školjke in korale. Razmnožijo se luknjičarke. 306.5 ± 1.0
srednji 311.7 ± 1.1
spodnji/zgodnji 318.1 ± 1.3 *
karbon[5]/
misi-
sipij
zgornji/pozni Velika primitivna drevesa, prvi kopenski vretenčarji, v obalnih močvirjih (vir premoga) živijo amfibijski morski škorpijoni. Obdobje velikih sladkovodnih plenilcev rizodontov iz skupine rib mesnatoplavutaric. V oceanih živijo pogosti in precej raznoliki primitivni morski psi; številni so morski ježki (posebno. krinoidi in blastoidi). Zelo pogoste so korale, mahovnjaki, goniatiti in ramenonožci (Productida, Spiriferida idr.). Zmanjša pa se številčnost trokrparjev in nautiloidov. Poledenitev Vzhodne Gondvane. 326.4 ± 1.6
srednji 345.3 ± 2.1
spodnji/zgodnji 359.2 ± 2.5 *
devon zgornji/pozni Pojav prvih lisičjakovcev, Equisetophyta in praprotnic, kot tudi prvih rastlin s semeni (Progymnospermae), prva drevesa (drevesasta praprot Archaeopteris) in prve (nekrilate) žuželke. V oceanih živijo številni strofomenidni in atripidni ramenonožci, nagubane in ploščate korale in krinoidi. Številni so goniatitni amonoidi, pojavijo se tudi hobotnicam podobni koleoidi. Zmanjša se številčnost trokrparjev in oklepljenih agnatov, morju pa vladajo ribe čeljustnice (plakodermi, mesnatoplavutarice in žarkoplavutarice ter prvi morski psi). Prve dvoživke. Celina Evramerika (»stara rdeča celina«) 385.3 ± 2.6 *
srednji 397.5 ± 2.7 *
spodnji/zgodnji 416.0 ± 2.8 *
silur pridolij Na kopnem se pojavijo prve višje rastline (Psilotum in sorodniki), prve kačice in artropleuridi. Morja naseljujejo prve ribe čeljustnice ter številne oklepljene ribe brezčeljustnice. Veliki morski škorpijoni. Številne tabulatne in rugozne korale, morske lilije in številni ramenonožci (Pentamerida, Rhynchonellida itd.). Diverzifikacija trilobitov in mehkužcev; graptoliti niso tako raznoliki. 418.7 ± 2.7 *
zgodnji/pozni (ludlovij) 422.9 ± 2.5 *
venlokij 428.2 ± 2.3 *
spodnji/zgodnji (landoverij) 443.7 ± 1.5 *
ordovicij zgornji/pozni Diverzifikacija nevretenčarjev v številne nove tipe (npr. dolgi long ortokonični glavonožci). Pogosti so prve oblike koral, členjeni ramenonožci (Orthida, Strophomenida itd.), školjke, brodniki, trilobiti, dvoklopniki, mahovnjaki, številne vrste morskih ježkov (krinoidi, cistoidi, morske zvezde itd.), razvejeni graptoliti in drugi taksoni. Pojav konodontov (prvi planktonski vretenčarji). Prve kopenske rastline in glive. Na koncu periode ledena doba. 460.9 ± 1.6 *
srednji 471.8 ± 1.6
spodnji/zgodnji 488.3 ± 1.7 *
kambrij zgornji/pozni (furongij) Velika diverzifikacija organizmov v kambrijski eksploziji. Številni fosili; pojav večine sodobnih živalski debel. Pojav prvih vretenčarjev in številnih izumrlih, težavnih debel. Razcvet grebenotvornih Archaeocyatha, nato njihovo izumrtje. Številni trilobiti, priapulidni črvi, spužve, nečlenjeni ramenonožci in razne druge živali. Pojavijo se orjaški plenilci anomalokaridi, veliko ediakarske favne pa izumre. Prokarionti, protisti (npr. luknjičarke), glive in alge vse do danes. Nastanek Gondvane. 501.0 ± 2.0 *
srednji 513.0 ± 2.0
spodnji/zgodnji 542.0 ± 0.3 *
protero-
zoik

[6]
neo-
proterozoik
ediakarij Dobri fosili večceličnih živali. V morju se razcveti ediakarska favna (oz. vendski organizmi). Fosilni sledovi črvastih Trichophycus itd. Prve spužve in trilobiti. Nenavadni ovalni oblikovani Dickinsonia, palmasti Charniodiscus in številna želatinozna bitja. 630 +5/-30 *
kriogenij Obdobje hipotetične »Zemlje Snežene kepe«. Fosili so še vedno redki. Začne se razpadanje Rodinije. 850 [7]
tonij Še vedno obstaja nadcelina Rodinija. Fosilni sledovi preprostih večceličnih evkariontov. Prva radiacija dinoflagelatom podobnih akritarhov. 1000 [7]
mezo-
proterozoik
stenij Z nastankom nadceline Rodinije se zaradi orogeneze oblikujejo ozki visokometamorfni pasovi. 1200 [7]
ektazij Nadaljnje širjenje platformskega pokrova. V morju se pojavijo kolonije zelenih alg. 1400 [7]
kalimij Povečanje platformskega pokrova. 1600 [7]
paleo-
proterozoik
staterij Prvo kompleksno enocelično življenje: protisti z jedri. Prvotni kontinent Kolumbija. 1800 [7]
orosirij Oksigenacija atmosfere. Vredefortski in sudburyski asteroidni trk. Intenzivna orogeneza. 2050 [7]
riakij Nastanek bushveldskega kompleksa. Huronska poledenitev. 2300 [7]
siderij Oksigenacijska katastrofa: posledica je nastanek pasastega železa (BIF). 2500 [7]
arhaik
[6]
neoarhaik Stabilizacija večine sodobnih kratonov; morda tudi prevrnitev plašča (mantle overturn). 2800 [7]
mezoarhaik Prvi stromatoliti (najverjetneje kolonijske cianobakterije). Najstarejši makrofosili. 3200 [7]
paleoarhaik Prvi znani fototrofne bakterije. Najstarejši z gotovostjo dokazani mikrofosili. 3600 [7]
eoarhaik Preprosto enocelično življenje (verjetno bakterije, morda tudi arheje. Najstarejši domnevni mikrofosili. 3800
had
[6][8]
spodnji imbrij[9]   okoli 3850
nektarij[9]   okoli 3920
bazenske skupine[9] Najstarejše znane kamnine (pr. 4100 m.l.). okoli 4150
kriptik[9] Nastanek Zemlje (pr. 4570 m.l.). Najstarejši znani mineral, cirkonij (pr. 4400 m.l.). okoli 4570

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Paleontologi namesto geoloških period pogosto uporabljajo favnske stopnje. Njihova nomenklatura je precej zapletena. Za odličen urejen seznam favnskih stopenj glej "The Paleobiology Database" (angleško). Pridobljeno dne 2006-03-19. 
  2. ^ Datumi so zaradi pogostih razlik nekaj odstotkov med viri rahlo negotovi. Vzrok temu so predvsem nezanesljivosti pri radiometričnem datiranju in redkost pojavljanja za radiometrično datiranje primernih sedimentov ravno na mestu v geološkem stolpcu, kjer bi bili najuporabnejši. Zgoraj navedeni datumi in napake so povzeti po Časovni lestvici Mednarodne komisije za stratigrafijo 2004. Z * označeni datumi kažejo na meje, glede katerih je bila dosežen mednarodni dogovor o GSSP.
  3. ^ 3,0 3,1 Kenozoik se tradicionalno deli v poderi kvartar in terciar ter v periodi neogen in paleogen. Mednarodna komisija za stratigrafijo je nedavno sprejela odločitev o prenehanju uporabe izrazov kvartar in terciar v formalni nomenklaturi.
  4. ^ Tu podani začetek holocenske epohe je 11.430 pred sedanjostjo ± 130 let (t.j. med 9610 pr. n. št. in 9350 pr. n. št.). Za podrobnejši opis določanja te epohe glej članek holocen.
  5. ^ 5,0 5,1 V Severni Ameriki se karbon deli v periodi misisipij in pelsinvanij.
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Proterozoik, arhaik in had pogosto imenujemo s skupnim imenom predkambrij ali kriptozoik.
  7. ^ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 Določeno z absolutno starostjo (Globalna standardna stratigrafska starost).
  8. ^ Čeprav se pogosto uporablja, had ni formalni eon in o koncu arheja ni soglasja. Had včasih imenujejo tudi azoik.
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 9,3 Imena teh er so povzeta po geološki časovni lestvici Lune. Njihova uporaba za Zemljo je neuradna.