Ordovicij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 439 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Živali so živele le v morju; značilne so alge, iz katerih so nastali grebeni, ter prve ribe. Perioda je dobila ime po Ordovicih, starodavnemu ljudstvu iz Walesa, ker so sistem kamnin, nastalih v ordoviciju, najprej proučevali v Walesu.

Delitev ordovicija[uredi | uredi kodo]

Sodobni geologi delijo ordovicij v tri stratigrafsko ločena obdobja in sicer:

LibertyFormationSlab092313.jpg

Zgornji ordovicij- (od 460- do pred 443 milijonov let), z poimenovanjem po najdiščih,

Srednji ordovicij- (od 470- do pred 460 milijonov let), z poimenovanjem po najdiščih,

Spodnji ordovicij- (od 490- do pred 470 milijonov let), z poimenovanjem po najdiščih,

Celotno obdobje ordovicija je trajalo cca. 44,6 milijonov let, konec tega obdobja pa je že zaznamovalo veliko izumiranje živalstva v morjih na Zemlji.

Klima in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Klima je bila vso dobo ordovicija mila- oceanska. Organizmi v vodi so dobili prvič apnenčaste lupine. V tej dobi živi veliko graptolitov, ramenonožcev, trilobitov, glavonožcev, mahovnjakov, morskih ježkov. Prvič se tudi pojavijo morske lilije, korale, foraminifere, radiolarije in sifoneje. Ta doba je trajala približno 80 milijonov let v njej se pojavijo prve ribe.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Zemljevid kopna in morja v času ordovicija v en.: [1]
  • Podrobnejša delitev ordovicija po ameriško v en.: [2]
  • Opis Ordovicija v nemščini de.: [3]
Paleozoik
Kambrij Ordovicij Silur Devon Karbon Perm