Kredno–terciarno izumrtje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kredno-terciarno izumrtje)
Meteoroid entering the atmosphere with fireball.
Umetnikov prikaz asteroida, velikega več kilometrov, ob trku z Zemljo. Takšen trk lahko sprosti energijo, ki je enaka več milijonom jedrskih bomb, sproženih naenkrat.
rock hillside with rock striations
Badlands blizu Drumhellerja, Alberta, kjer je erozija razkrila ločnico K–Pg
rock in museum with layering
Kamnina iz Wyominga s srednjo plastjo gline, ki vsebuje tisočkrat več iridija kot zgornji in spodnji sloj. Slika posneta v Prirodoslovnem muzeju v San Diegu.
Cretaceous Paleogene clay layer with finger pointing to boundary
Kompleksen sloj gline kreda–paleogen (sivo) v tunelih Geulhemmergroeve blizu Geulhema, Nizozemska (prst je pod dejansko ločnico).

Kredno–terciarno (K–T) izumrtje,[a] znano tudi kot kredno–paleogensko (K–Pg) izumrtje,[b] je bilo nenadno množično izumrtje, ki je pomorilo tri četrtine rastlinskih in živalskih vrst na Zemlji[2][3][4] pred približno 66 milijoni let. Z izjemo nekaterih ektotermnih vrst, kot so morske želve in krokodili, ni preživel noben tetrapod, ki bi tehtal več kot 25 kilogramov.[5] Z izumrtjem se je zaključilo obdobje krede in celega mezozoika, začela pa se je era kenozoika, ki traja še danes.

V geoloških zapisih je izumrtje K–Pg označeno s tanko plastjo sedimenta, ki se imenuje ločnica K–Pg in je prisotno po vsem svetu v morskih in zemeljskih skalah. Ločnica, ki je sestavljena iz gline, kaže visoke ravni kovine iridij, ki je redka v Zemeljski skorji, a pogosta v asteroidih.[6]

Kot je izvorno leta 1980[7] predlagala ekipa znanstvenikov, ki sta jo vodila Luis Alvarez in njegov sin Walter, je splošno razširjeno, da je množično izumrtje povzročil padec masivnega kometa ali asteroida premera 10 do 15 km[8][9] pred 66 milijoni let,[3] ki je uničil celotno okolje, večino zaradi mrzle padne zime, ki je onemogočila fotosintezo v rastlinah in planktonu.[10][11] Asteroidno domnevo, znano tudi kot Alvarezova hipoteza, je podprlo odkritje 180 km širokega kraterja Chicxulub v Mehiškem zalivu polotoka Jukatan v zgodnjih 1990. letih,[12] ki je podalo glavne dokaze, da je glinena ločnica K–Pg v resnici prah trka asteroida.[13] Dejstvo, da so se izumrtja zgodila naenkrat, potrdi domnevo, da jih je povzročil asteroid. Vrtalni projekt iz leta 2016 v Chicxulubov vrhnji prstan je potrdil, da je sestavljen iz granita, ki ga je v minutah izvrglo globoko iz Zemlje, ni pa vseboval nobene sadre, navadne morske talne kamnine iz žvepla na tem območju: sadra je izhlapela in se razpršila kot aerosol v ozračje, kar je povzročilo daljše posledice na podnebje in prehranjevalno verigo. Oktobra 2019 so raziskovalci poročali, da je dogodek hitro skisal oceane, kar je povzročilo kolaps ekosistema in tudi dolgoročnejše posledice na podnebje. Tako je bil ključni vzrok velikega izumrtja konec krede.[14][15] Januarja 2020 so znanstveniki podali dokaze, da je bilo izumrtje posledica trka meteorita in ne vulkanizma.[16][17]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Nekdanje poimenovanje vključuje pojem 'terciar' (okrajšava T), ki je sedaj odsvetovan kot uradna geokronološka enota Mednarodne komisije za stratigrafijo.[1]
  2. ↑ Okrajšava K za kredo in Pg za paleogen.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ogg, James G.; Gradstein, F. M.; Gradstein, Felix M. (2004). A geologic time scale 2004. Cambridge, UK: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-78142-8.
  2. ↑ »International Chronostratigraphic Chart«. International Commission on Stratigraphy. 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2014. Pridobljeno 29. aprila 2015.
  3. ↑ 3,0 3,1 Renne, Paul R.; Deino, Alan L.; Hilgen, Frederik J.; Kuiper, Klaudia F.; Mark, Darren F.; Mitchell, William S.; Morgan, Leah E.; Mundil, Roland; Smit, Jan (7. februar 2013). »Time scales of critical events around the Cretaceous-Paleogene boundary« (PDF). Science. 339 (6120): 684–687. Bibcode:2013Sci...339..684R. doi:10.1126/science.1230492. PMID 23393261. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. februarja 2017.
  4. ↑ Fortey, Richard (1999). Life: A natural history of the first four billion years of life on Earth. Vintage. str. 238–260. ISBN 978-0-375-70261-7.
  5. ↑ Muench, David; Muench, Marc; Gilders, Michelle A. (2000). Primal Forces. Portland, Oregon: Graphic Arts Center Publishing. str. 20. ISBN 978-1-55868-522-2.
  6. ↑ Schulte, Peter (5. marec 2010). »The Chicxulub Asteroid Impact and Mass Extinction at the Cretaceous-Paleogene Boundary« (PDF). Science. 327 (5970): 1214–1218. Bibcode:2010Sci...327.1214S. doi:10.1126/science.1177265. JSTOR 40544375. PMID 20203042.
  7. ↑ Alvarez, Luis. »The Asteroid and the Dinosaur (Nova S08E08, 1981)«. IMDB. PBS-WGBH/Nova. Pridobljeno 12. junija 2020.
  8. ↑ Sleep, Norman H.; Lowe, Donald R. (9. april 2014). »Scientists reconstruct ancient impact that dwarfs dinosaur-extinction blast«. American Geophysical Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2017. Pridobljeno 30. decembra 2016.
  9. ↑ Amos, Jonathan (15. maj 2017). »Dinosaur asteroid hit 'worst possible place'«. BBC News Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2018. Pridobljeno 16. marca 2018.
  10. ↑ Alvarez, L W; Alvarez, W; Asaro, F; Michel, H V (1980). »Extraterrestrial cause for the Cretaceous–Tertiary extinction« (PDF). Science. 208 (4448): 1095–1108. Bibcode:1980Sci...208.1095A. doi:10.1126/science.208.4448.1095. PMID 17783054. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. avgusta 2019. Pridobljeno 3. septembra 2020.
  11. ↑ Vellekoop, J.; Sluijs, A.; Smit, J.; in sod. (Maj 2014). »Rapid short-term cooling following the Chicxulub impact at the Cretaceous-Paleogene boundary«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 111 (21): 7537–41. Bibcode:2014PNAS..111.7537V. doi:10.1073/pnas.1319253111. PMC 4040585. PMID 24821785.
  12. ↑ Hildebrand, A. R.; Penfield, G. T.; in sod. (1991). »Chicxulub crater: a possible Cretaceous/Tertiary boundary impact crater on the Yucatán peninsula, Mexico«. Geology. 19 (9): 867–871. Bibcode:1991Geo....19..867H. doi:10.1130/0091-7613(1991)019<0867:ccapct>2.3.co;2.
  13. ↑ Schulte, P.; in sod. (5. marec 2010). »The Chicxulub Asteroid Impact and Mass Extinction at the Cretaceous-Paleogene Boundary« (PDF). Science. 327 (5970): 1214–1218. Bibcode:2010Sci...327.1214S. doi:10.1126/science.1177265. PMID 20203042.
  14. ↑ Joel, Lucas (21. oktober 2019). »The dinosaur-killing asteroid acidified the ocean in a flash: The Chicxulub event was as damaging to life in the oceans as it was to creatures on land, a study shows«. The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2019. Pridobljeno 24. oktobra 2019.
  15. ↑ Henehan, Michael J. (21. oktober 2019). »Rapid ocean acidification and protracted Earth system recovery followed the end-Cretaceous Chicxulub impact«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 116 (45): 22500–22504. Bibcode:2019PNAS..11622500H. doi:10.1073/pnas.1905989116. PMC 6842625. PMID 31636204.
  16. ↑ Joel, Lucas (16. januar 2020). »Meteorite or Volcano? New Clues to the Dinosaurs' Demise - Twin calamities marked the end of the Cretaceous period, and scientists are presenting new evidence of which drove one of Earth's great extinctions«. The New York Times. Pridobljeno 17. januarja 2020.
  17. ↑ Hull, Pincelli M.; Bornemann, André; Penman, Donald E. (17. januar 2020). »On impact and volcanism across the Cretaceous-Paleogene boundary«. Science. 367 (6475): 266–272. Bibcode:2020Sci...367..266H. doi:10.1126/science.aay5055. PMID 31949074.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kredno–terciarno_izumrtje&oldid=6101302«