Pojdi na vsebino

Komatar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Komatar
Samec T. t. torquatus v Španiji
  • Samica T. t. torquatus v Španiji
  • Oglašanje
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Turdidae (drozgi)
Rod: Turdus
Vrsta:
T. torquatus
Dvočlensko ime
Turdus torquatus
Linnaeus, 1758
Približna razširjenost po podvrstah

Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Komatarja je prvi znanstveno opisal Carl Linnaeus leta 1758 z njegovim današnjim znanstvenim imenom v 10. izdaji knjige Systema Naturae.[2] Omenil je tudi prejšnje opise Francisa Willughbya in Eleazarja Albina, ki sta ptici dala ime Merula torquata.[3][a]

V rodu Turdus je 104 vrst srednje velikih do velikih drozgov.[5][6] Značilni so po okroglih glavah, srednje dolgih ali nekoliko daljših koničastih krilih, in običajno po lepem petju.[7]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Komatar ima tri priznane podvrste:[5][8]

SlikaZnanstveno imeObmičje razširjenostiOpis

Cairngorm, Škotska		T. t. torquatus
Linnaeus, 1758		Gnezdi na Irskem (redko), v Veliki Britaniji, do Skandinavije in skrajnega severozahoda Rusije; prezimuje od Španije proti jugu do severozahodne Afrike in Kanarskih otokov.Črno perje z svetlimi robovi.

Hohe Tauern, Avstrija		T. t. alpestris
(C. L. Brehm, 1831)[9]		Gnezdi v gorah Iberskega polotoka, Pirenejev, Alp, Karpatov in Balkanskega gorovja, z manjšimi obrobnimi populacijami v Atlasu (Alžirija), v gorskem območju Haut Vosges (Belgija) ter v višjih gričih severne Nemčije; prezimuje v severni Afriki, južni Evropi in južni TurčijiVse telesno perje ima izrazite svetle robove, kar daje ptici zelo »luskast« videz.

Artashavan, Armenija		T. t. amicorum
E. Hartert, 1923[10]		Gnezdi v osrednji in vzhodni Turčiji, vzhodno skozi Kavkaz in gorovje Elburz do Turkmenistana; prezimuje predvsem v Iranu in delih Iraka.Najtemnejše perje, s komaj opaznimi svetlimi robovi na telesnem perju, vendar z zelo izrazito svetlo progo na krilih.

Analiza vzorcev mitohondrijske DNK z območja celotne Evrope kaže, da je imela ta vrsta po koncu zadnje ledene dobe, pred približno 11.700 leti veliko širšo razširjenost, kot jo ima danes.[11]

Telesne značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Komatar ima videz drozga in je velikosti od 23–27 cm. Po telesni zgradbi je podoben kosu. Samci so v celoti temno-rjave barve, z izjemo bele lise v obliki polmeseca na prsnih in rumenkastega kljuna. Konci peruti so srebrnkasti zaradi manjšega števila belih peres. Samice so preprostejše obarvane.

Gnezdenje

[uredi | uredi kodo]

V povprečju imajo eden ali dva zaroda v času od meseca aprila do junija. Gnezdo na drevesu je skodeličaste oblike, samica v njem izleže od 3 do 6 jajc.

Življenjski prostor in navade

[uredi | uredi kodo]

Komatarji živijo v višje ležečih gozdovih in zato naseljujejo skrajni sever Skandinavije, višavja v Veliki Britaniji ter Irski, gorstva srednje in južne Evrope ter višje lege v Mali Aziji in na Kavkazu. Ustrezajo mu mešani in iglasti gozdovi na višjih nadmorskih višinah vse tja do gozdne meje, kjer se preseli v ruševje. Populacijo komatarjev ocenjujejo na 5.500 do 11.000 parov v Veliki Britaniji ter 180-360 parov na Irskem. 250.000 do 350.000 parov oz. polovica evropske in tretjina svetovne populacije pa domuje v Avstriji in Romuniji.[12]

Septembra se selijo na jug, prezimujejo pa v Sredozemlju.

Na izpostavljenih mestih, kakor so denimo vrhovi smrek, se oglašajo podobno kakor cararji, cikovti in kosi.

Prehrana

[uredi | uredi kodo]

Prehranjujejo se enako kot kosi, se pravi z žuželkami, deževniki in jagodami.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Čeprav so znanstveniki imena živalim določali že v prejšnjem stoletju, velja leto 1758 kot splošno sprejeta začetna točka sodobne taksonomije živali, z izdajo Linnejeve' Systema Naturae.[4]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International. (2019) [amended version of 2018 assessment]. »Turdus torquatus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019: e.T22708768A155629409. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22708768A155629409.en. Pridobljeno 14. junija 2021.
  2. ↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I. Editio decima, reformata (v latinščini). Zv. 1. Holmiae. (Laurentii Salvii). str. 170. doi:10.5962/bhl.title.542. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021. T. nigricans, torque albo, rostro fiavescente.
  3. ↑ Albin, Eleazar; Derham, William (1731). A Natural History of Birds : Illustrated with a Hundred and One Copper Plates, Curiously Engraven from the Life. Zv. 1. London: Printed for the author and sold by William Innys. str. 37, Plate 37. doi:10.5962/bhl.title.62897. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2021. Pridobljeno 6. aprila 2021.
  4. ↑ Polaszek, Andrew (2010). Systema Naturae 250 – The Linnaean Ark. Boca Raton, Florida: CRC Press. str. 34. ISBN 9781420095029.
  5. 1 2 »Thrushes – IOC World Bird List«. IOC World Bird List – Version 14.2. 20. februar 2025. Pridobljeno 13. maja 2025.
  6. ↑ Batista, Romina; Olsson, Urban; Andermann, Tobias; Aleixo, Alexandre; Ribas, Camila Cherem; Antonelli, Alexandre (2020). »Phylogenomics and biogeography of the world's thrushes (Aves, Turdus): new evidence for a more parsimonious evolutionary history«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 287 (1919): 20192400. doi:10.1098/rspb.2019.2400. PMC 7015335. PMID 31964299.
  7. ↑ Clement (2000) pp. 36–37.
  8. ↑ Collar, Nigel; Christie, David A (2020). del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David A; de Juana, Eduardo (ur.). »Ring Ouzel (Turdus torquatus), version 1.0«. Birds of the World. Ithaca, New York: Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.rinouz1.01. S2CID 241353806.
  9. ↑ Brehm, C L (1831). Handbuch der Naturgeschichte aller Vogel Deutschlands (v nemščini). Ilmenau: Voigt. str. 377–378. doi:10.5962/bhl.title.169254. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2021. Pridobljeno 24. februarja 2021.
  10. ↑ Hartert, Ernst (1923). Die Vögel der paläarktischen Fauna. Systematische Übersicht der in Europa, Nord-Asien und der Mittelmeerregion vorkommenden Vögel. Nachtrag I (v nemščini). Berlin: R. Friedlander & Sohn. str. 57.
  11. ↑ Bacht, Michael; Rösner, Sascha; Müller, Jörg; Pfeifer, Robert; Stadler, Jutta; Brandl, Roland; Opgenoorth, Lars (2013). »Are Ring Ouzel (Turdus torquatus) populations of the low mountain ranges remnants of a broader distribution in the past?«. Journal of Ornithology. 154 (1): 231–237. Bibcode:2013JOrni.154..231B. doi:10.1007/s10336-012-0889-0. S2CID 254157782.
  12. ↑ Birdguides - Ring Ouzel (Ptičji vodniki - Komatar) Arhivirano 2007-11-30 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-11. (angleško)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Komatar&oldid=6562192«