Drozgi

Drozgi
	Puščavski drozg (Catharus guttatus)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Passeriformes (pevci)
Podred:	Passeri
Družina:	Turdidae (drozgi); Rafinesque, 1815
Subfamilies
	Myadestinae; Turdinae;

Za priimek glej Drozg (priimek).

Drózgi (znanstveno ime Turdidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes), v katero uvrščamo 193 vrst v 17 rodovih.^[1] Razširjeni so po vsem svetu.^[2]

Opis

Drozg vrste Turdus eunomus brska za hrano

Večinoma so drozgi srednje veliki ptiči z dokaj vitkim trupom in raznovrstno operjenostjo, prevladujejo pa rjave in rdečkastorjave barve, pri čemer so samci včasih bolj pisano obarvani. Mladiči imajo pogosto na prsih temne lise, ki pri nekaterih vrstah ostanejo tudi pri odraslih. Vse okončine so proporcionalno srednje velikosti, kljun je ozek.^[2]

Samice ležejo po eno do sedem jajc v gnezdo, ki ga zgradi sama iz rastlinskih bilk v obliki skodelice, pri nekaterih vrstah je dodano blato ali mah, če gnezdijo v bližini človekovih bivališč pa lahko tudi umetni predmeti, kot so razni trakovi. Namestitev gnezda je odvisna od vrste. Tudi vali samo samica, za prehrano mladičev pa skrbita oba starša. Mladiči zapustijo gnezdo po približno dveh tednih, starša jih hranita še nekaj tednov po tem. Nekatere vrste gnezdijo družno, v tem primeru pri hranjenju mladičev sodelujejo pomočniki, ki tudi branijo teritorij. Mnoge vrste pojejo z glasnimi, melodičnimi žvižgi.^[2]

Ekologija

Živijo v raznolikih habitatih po vsem svetu z izjemo najbolj sušnih predelov. V gnezditveni sezoni se prehranjujejo pretežno z žuželkami, raznimi črvi in drugimi nevretenčarji, čez zimo v območjih z zmernim podnebjem pa v prehrani prevladajo rastlinski sadeži. Običajno se zadržujejo pri tleh, kjer pobirajo plen s površja ali brskajo po vrhnji plasti prsti. Večina ostanejo vse leto na gnezditvenem območju, le s severnega dela območja razširjenosti se pozimi odselijo južneje.^[2]

Sistematika

Družino Turdidae je leta 1815 uvedel (kot Turdinia) francoski naravoslovec Constantine Samuel Rafinesque.^[3]^[4] Taksonomija te obsežne družine se je v zadnjih letih precej spreminjala. Tradicionalno so v družino Turdidae uvrščali tudi majhne vrste Starega sveta, kot sta slavec in taščica, ki so spadale v poddružino Saxicolinae, vendar večina strokovnjakov danes to skupino uvršča v družino muharjev (Muscicapidae). Molekularne filogenetske analize so pokazale, da družina Turdidae spada v naddružino Muscicapoidea in je sestrska skupina družini Muscicapidae. Ti dve družini sta se ločili v miocenu pred približno 17 milijoni let.^[5]

V preteklosti je družina vključevala več vrst. V času tretje izdaje publikacije Howard and Moore Complete Checklist of the Birds of the World leta 2003, so bili v to družino uvrščeni tudi rodovi Myophonus, Alethe, Brachypteryx in Heinrichia.^[6] Kasnejše molekularne filogenetske študije pa so pokazale, da so vrste iz teh štirih rodov tesneje sorodne vrstam družini Muscicapidae.^[7]^[8] Posledično so te štiri rodove zdaj uvrstili v družino Muscicapidae.^[1]^[9] Nasprotno pa so raziskave pokazale, da rod Cochoa, ki je bil prej uvrščen v družino Muscicapidae, spada v družino Turdidae.^[7]^[8]

Rodovi

Družina vsebuje 193 vrst, ki so razdeljene v 17 rodov:^[1]

Grandala – Grandala coelicolor
Sialia – (3 vrste)
Stizorhina – (2 vrsti)
Neocossyphus – (2 vrsti)
Pinarornis – Pinarornis plumosus
Myadestes – (13 vrst, vključno z dvema nedavno izumrlima)
Chlamydochaera – Chlamydochaera jefferyi
Cochoa – (4 vrst)
Ixoreus – Ixoreus naevius
Ridgwayia – Ridgwayia pinicola
Cichlopsis – Cichlopsis leucogenys
Entomodestes – (2 vrsti)
Hylocichla – Hylocichla mustelina
Catharus – (13 vrst)
Zoothera – azijski drozgi (22 vrst, vključno z eno nedavno izumrlo)
Geokichla – (21 vrst)
Turdus – pravi drozgi (104 vrste, vključno z dvema nedavno izumrlima)

V Sloveniji gnezdi sedem vrst: povodni kos (danes v družini Cinclidae), škorec (danes v družini Sturnidae), carar, cikovt, kos, brinovka in komatar, razen povodnega kosa in škorca vsi iz rodu Turdus.^[10] Poleg tega se priložnostno pojavljajo še rožnati škorec (danes v družini Sturnidae), grahasti droznik in vinski drozg.^[11]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Thrushes«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. marca 2025.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 478–480.
↑ Rafinesque, Constantine Samuel (1815). Analyse de la nature ou, Tableau de l'univers et des corps organisés (v francoščini). Zv. 1815. Palermo: Self-published. str. 67.
↑ Bock, Walter J. (1994). History and Nomenclature of Avian Family-Group Names. Bulletin of the American Museum of Natural History. Zv. 222. New York: American Museum of Natural History. str. 151, 252. hdl:2246/830.
↑ Oliveros, C.H.; in sod. (2019). »Earth history and the passerine superradiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States. 116 (16): 7916–7925. Bibcode:2019PNAS..116.7916O. doi:10.1073/pnas.1813206116. PMC 6475423. PMID 30936315.
↑ Dickinson, E.C., ur. (2003). The Howard and Moore Complete Checklist of the Birds of the World (3rd izd.). London: Christopher Helm. ISBN 978-0-7136-6536-9.
↑ ^7,0 ^7,1 Voelker, G.; Spellman, G.M. (Februar 2004). »Nuclear and mitochondrial DNA evidence of polyphyly in the avian superfamily Muscicapoidea«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 30 (2): 386–394. doi:10.1016/S1055-7903(03)00191-X. PMID 14715230.
↑ ^8,0 ^8,1 Sangster, G.; Alström, P.; Forsmark, E.; Olsson, U. (Oktober 2010). »Multi-locus phylogenetic analysis of Old World chats and flycatchers reveals extensive paraphyly at family, subfamily and genus level (Aves: Muscicapidae)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 57 (1): 380–392. doi:10.1016/j.ympev.2010.07.008. PMID 20656044.
↑ Dickinson, E.C.; Christidis, L., ur. (2014). The Howard & Moore Complete Checklist of the Birds of the World. Volume 2, Passerines (4th izd.). Eastbourne, U.K.: Aves Press. ISBN 978-0-9568611-2-2.
↑ Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 392–405. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
↑ Hanžel, Jurij; Šere, Dare (2012). »Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst«. Acrocephalus. Zv. 32, št. 150/151. str. 143–203. Dokument v dLib.

Viri

Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. ISBN 978-84-941892-0-3.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi drozgi v Wikimedijini zbirki

[ioc-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Februar 2025). »Thrushes«. IOC World Bird List Version 15.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 23. marca 2025.

[FOOTNOTEWinklerBillermanLovette2015478–480-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 Winkler, Billerman & Lovette 2015, str. 478–480.

[3] Rafinesque, Constantine Samuel (1815). Analyse de la nature ou, Tableau de l'univers et des corps organisés (v francoščini). Zv. 1815. Palermo: Self-published. str. 67.

[4] Bock, Walter J. (1994). History and Nomenclature of Avian Family-Group Names. Bulletin of the American Museum of Natural History. Zv. 222. New York: American Museum of Natural History. str. 151, 252. hdl:2246/830.

[5] Oliveros, C.H.; in sod. (2019). »Earth history and the passerine superradiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States. 116 (16): 7916–7925. Bibcode:2019PNAS..116.7916O. doi:10.1073/pnas.1813206116. PMC 6475423. PMID 30936315.

[h&m3-6] Dickinson, E.C., ur. (2003). The Howard and Moore Complete Checklist of the Birds of the World (3rd izd.). London: Christopher Helm. ISBN 978-0-7136-6536-9.

[voelker2004-7] 7,0 ^7,1 Voelker, G.; Spellman, G.M. (Februar 2004). »Nuclear and mitochondrial DNA evidence of polyphyly in the avian superfamily Muscicapoidea«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 30 (2): 386–394. doi:10.1016/S1055-7903(03)00191-X. PMID 14715230.

[sangster2010-8] 8,0 ^8,1 Sangster, G.; Alström, P.; Forsmark, E.; Olsson, U. (Oktober 2010). »Multi-locus phylogenetic analysis of Old World chats and flycatchers reveals extensive paraphyly at family, subfamily and genus level (Aves: Muscicapidae)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 57 (1): 380–392. doi:10.1016/j.ympev.2010.07.008. PMID 20656044.

[h&m4-9] Dickinson, E.C.; Christidis, L., ur. (2014). The Howard & Moore Complete Checklist of the Birds of the World. Volume 2, Passerines (4th izd.). Eastbourne, U.K.: Aves Press. ISBN 978-0-9568611-2-2.

[10] Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan, ur. (2019). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 392–405. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.

[11] Hanžel, Jurij; Šere, Dare (2012). »Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst«. Acrocephalus. Zv. 32, št. 150/151. str. 143–203. Dokument v dLib.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]