Viharniki

Viharniki
	kapski viharnik (Daption capense)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Procellariiformes (cevonosci)
Družina:	Procellariidae (viharniki); Leach, 1820
Rodovi
	Macronectes (veleviharnik); Fulmarus (ledni viharnik); Thalassoica ; Daption (kapski viharnik); Pagodroma ; Halobaena ; Pachyptila ; Procellaria ; Bulweria (bulverica); Calonectris (jadralski viharnik); Puffinus (viharnik); Pelecanoides; Ardenna; Pseudobulweria ; Aphrodroma; Pterodroma (švigavec)
Raznolikost
	16 rodov, 99 vrst, od katerih so 3 izumrle

Viharniki (znanstveno ime Procellariidae, iz latinske besede procella - »vihar«) so družina do 85 cm velikih galebom podobnih ptic. Z okoli 50 vrstami naseljujejo vsa svetovna morja. So prebivalci odprtega morja, ki pridejo na kopno le v času gnezdenja. Gnezdijo v velikih kolonijah na otokih in čereh.

Nekatere znane vrste

Ledni viharnik (Fulmarus glacialis) je velik okoli 50 cm. Živi v arktičnih in hladnih območjih zmernega pasu. Podobno kot galeb je svetlo obarvan. Jadra tik nad valovi, pogosto spremlja ribiške ladje.
Kapski viharnik (Daption capensis) je velik okoli 40 cm. Razširjen je nad južnimi morji. Ima črno glavo, črni belo lisasto zgornjo stran in belo spodnjo stran telesa.
Rumenokljuni viharnik (Calonectris diomedea) je velik 45–53 cm. Zgoraj je sivo rjav, spodaj je bel, kljun pa je rumen.

V Sloveniji najpogostejši viharnik je sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan), ki je gnezdi na odmaknjenih otokih in čereh Sredozemskega morja, v Jadranskem morju pa gnezdi le v južnem Jadranu.^[1]