Kneževina Wales

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kneževina Wales
Tywysogaeth Cymru
vazalna monarhija angleške kraljevine (1283–1294, 1295–1400, 1415–1542)
1216–1542
zastava rodbine Aberffraw grb Gwynedda
Kneževina Wales (1267–1277), v času kneza Llywelyna ap Gruffydda.
  Gwynedd, dediščina Llywelyna ap Gruffydda
  ozemlja, ki jih je Llywelyn ap Gruffydd zavzel
  ozemlja Llywelynovih vazalov
  posesti angleško-saksonskih mejnih gospodov
  posesti angleškega kralja
Glavno mesto Abergwyngregyn (Aber Garth Celyn)
Jeziki valižanski
Religija krščanstvo
Vlada Kneževina
knez
 -  1216–1283 Llywelyn Fawr (=Veliki) in nasledniki
 -  1301–1542 Edward of Caernarvon in naslednji dediči angleške krone
Zgodovinsko obdobje srednji vek
 -  zbor velških voditeljev v Aberdyfi 1216
 -  worcesterski sporazum 1218
 -  mirovni sporazum v Montfomeryju 1267
 -  sporazum v Aberconwyju 1277
 -  rhuddlanski statut 3. marec 1284
 -  velški zakon 1535–1542 1542
Danes del Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Kneževina Wales (velško: Tywysogaeth Cymru), zgodovinska vladavina v letih od 1216 do 1542.

Kneževina je na svojem višku, v letih 1267-1277, obsegala dve tretjine današnjega Walesa. Večino časa je bila "pridružena ali združena" z angleško krono. Nekaj generacij, konkretno od ustanovitve leta 1216 do leta 1284, ko je angleški kralj Edvard I. dokončno osvojil Wales, pa je bila de facto neodvisna, čeprav je njen vladar, velški knez, prisegel fevdalno zvestobo angleškemu kralju.

Kneževina je bila formalno ustanovljena leta 1216 na zboru v Aberdyfiju; leta 1218 jo je v worcesterskem sporazumu med Llywelynom Velikim Velškim in Henrikom III. priznal tudi angleški kralj. Sporazum je bil odraz politične realnosti v 13. stoletju in je določil odnos med velško kneževino in anžujskim kraljestvom; kneževina je ohranila veliko stopnjo samostojnosti, med drugim svoj tradicionalni, dobro uveljavljeni pravni red - Hywelov zakon (Cyfraith Hywel) [1] in vse bolj sofisticiran dvor dinastije Aberffraw. Čeprav je velški knez moral priseči fevdalno zvestobo angleškemu kralju, je bila kneževina praktično neodvisna in je imela v angleškem kraljestvu podoben status kot škotsko kraljestvo. Zagotavljala je vse potrebne elemente za razvoj velške državnosti.

Neodvisnost kneževine pa se je končala, ko jo je v letih 1277-1283 zavzel angleški kralj Edvard I. Z rhuddlanskim zakonom[2] je bila kneževina pridružena ozemlju angleške krone. Leta 1301 so kronska ozemlja na severu in zahodu Welsa postala del apanaže angleških prestolonaslednikov, ki so dobili naziv "princ Walesa". Kadar je princ postal kralj, sta se dežela in naslov ponovno spojila s krono. V času pridruženega stanja so se Valižani dvakrat uprli (1372-1378, 1400-1415) in zahtevali knežji naslov zase, obakrat neuspešno.

Z zakonom o Walesu, sprejetem v letih 1535-1542, je dežela postala del angleškega kraljestva, katerega uprava in pravni red sta se razširila tudi na Wales. Odtlej ni niti ozemeljske niti ustavne osnove za označevanje velškega ozemlja s kneževino. Vseeno se termin v nekaterih neformalnih okoliščinah še vedno uporablja za opis dežele in kot častni naziv velški princ.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. prvič je bil zapisan v času vladanja kralja Hywela v 10. stoletju.
  2. sprejet je bil na gradu Rhuddlan v severnen Walesu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Davies, John (1994). A History of Wales. New York: Penguin. ISBN 0-14-014581-8. 
  • Davies, John (2002). The Celts. New York: Cassell Illustrated. ISBN 1-84188-188-0. 
  • Evans, Gwynfor. Cymru O Hud. Abergwyngregyn. 
  • Morris, John E. (1996). The Welsh Wars of Edward I. Conshohocken, PA.: Combined Books. ISBN 0-938289-67-5. 
  • Lloyd, J.E (2004). A History of Wales; From the Norman Invasion to the Edwardian Conquest. New York: Barnes & Noble Publishing, Inc. ISBN 0-7607-5241-9. 
  • Stephenson, David (1984). The governance of Gwynedd. University of Wales Press. ISBN 0-7083-0850-3. 
  • Warner, Philip (1997). Famous Welsh Battles. New York: Barnes & Noble Publishing, Inc. ISBN 0-7607-0466-X.