Bertrand Russell

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell
Portret
Rojstvo (1872-05-18)18. maj 1872
Trellech, Monmouthshire, Združeno kraljestvo  *
Smrt 2. februar 1970 (1970-02-02) (97 let)
Penrhyndeudraeth, Wales, ZK  *
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic matematik, družbeni kritik, esejist, logik, epistemolog, filozof jezika, politični aktivist, metafizik, analitični filozof, avtobiograf, pisatelj, filozof, univerzitetni profesor
Era Filozofija 20. stoletja
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija analitična filozofija, logični pozitivizem
Glavna zanimanja
filozofija matematike, logika,
epistemologija, filozofija znanosti,
filozofija jezika, filozofija religije
Pomembne ideje
logični atomizem, epistemološki realizem, Russllov paradoks.
Podpis Bertrand Russell signature.svg

Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell [rʌsəl], valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.

Russell je bil vplivni matematik, filozof in politični aktivist. Vodil je britanski »upor proti idealizmu«, ki ga je predstavljala tradicija britanskega heglijanstva. Skupaj z Whiteheadom, Fregejem in Moorom velja za ustanovitelja analitične filozofije. Svoja najpomembnejša filozofska dela je objavljal med letoma 1900 in 1913.

Otroštvo in mladost[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Ravenscroftu, podeželskem domu svojih staršev gospoda in gospe Amberley. Njegovo življenje so že v zgodnjem otroštvu zaznamovale boleče izgube in tragedije. Pri šestih letih sta z bratom Frankom ostala kot siroti v oskrbi babice, izgubila sta tako starše kot sestro in dedka. Bertrand je bil deležen domačega izobraževanja s strani številnih učiteljev in se je že pri zelo zgodnjih letih začel zanimati za matematiko. Zaradi osamljenosti je velikokrat razmišljal o samomoru, a ga je od tega odvračala matematika do katere je gojil prav posebno ljubezen. Njegovo življenje se je za vedno spremenilo, ko ga je brat Frank pri enajstih letih seznanil z delom grškega matematika in tako imenovanega »očeta geometrije« Evklida. Pri petnajstih letih se je stalno ukvarjal z vprašanjem veljavnosti krščanske vere, katera se mu je zdela precej neprepričljiva. Pri teh letih je prišel tudi do zaključka, da svobodne volje ni in dve leti pozneje, da ni življenja po smrti. Pri osemnajstih letih po prebrani avtobiografiji Milla, odvrgel Aristotelovo "Prvo filozofijo" in opustil krščansko vero, v duhu katere ga je vzgojila babica.

Univerza in prva zakonska zveza[uredi | uredi kodo]

Leta 1890 je Russllova izločenost končno ugledala konec, s tem ko se je vpisal na Univerzo v Cambridgeu, kjer je študiral matematiko. Tam si je kot inštruktorja izbral Roberta Rumseya Webba, seznanil se je z mlajšim Georgom Edwardom Moorom, nanj pa je precej vplival tudi Alfred North Whitehead, ki ga je predlagal za apostola Cambridgea, tj. člana takrat pomembnega kluba najbolj vplivnih filozofov. Čisto navdušen nad razpravo s preostalimi člani tega kluba, se je poleg matematike začel zanimati tudi za filozofijo. Na univerzi je leta 1893 maturiral z odliko.

Leta 1894 se je kljub nasprotovanju babice poročil z Alys Pearsall Smith, a njun zakon je po sedmih letih začel razpadati. Ko je Russell prišel do odločitve za razvezo je pravzaprav kolesaril in potopljen v razmišljanje, je prišel do zaključka da žene ne ljubi več. Leta 1921 sta se po dolgem ločenem življenju, dokončno razšla tudi na papirju. Med tem obdobjem se je Russell zapletal z več ženskami, med drugim tudi z gospo Ottolino Morrell in igralko Constanco Malleson. Pozneje se je še trikrat poročil.

Delo[uredi | uredi kodo]

Analitična filozofija[uredi | uredi kodo]

Skupaj z učiteljem Whiteheadom, prijateljem Moorom in Fregejem velja za ustanovitelja analitične filozofije. Obenem pa je poznan tudi kot politični aktivist, ki je vodil britanski upor proti idealizmu.

Russell je bil izredno navdušen nad moderno logiko in je trdil, da se dajo vsi problemi filozofije rešiti po enostavnih komponentah, četudi je problem še tako težak. Pomemben pogled britanskega idealizma je bil holizem - mnenje da vsi aspekti sveta ne morejo biti popolni, brez popolnega poznavanja sveta. Ravno ta pogled pa je povezan tudi z mnenjem da so razmerja med predmeti dejansko večna tj. večna lastnina narave predmeta. Russell je skupaj s prijateljem Whiteheadom na to odgovoril z ustvaritvijo in širitvijo ideje logičnega atomizma, verovanja da je svet sestavljen iz posameznih komponent.

Matematična logika[uredi | uredi kodo]

Leta 1900 se je med obiskom Matematičnega kongresa v Parizu, navdušil nad delom italijanskega matematika Peana, katerega dela je takoj preučil. Tako je leta 1903 napisal svojo prvo pomembno knjigo "Načela matematike", ki je izšla v obširni izdaji, razdeljeni na tri dele. Pri tem mu je v veliko pomoč bil njegov učitelj Dr. Whitehead s katerim sta razširila matematično logiko Peana in Frega. Šlo naj bi za logični pozitivizem, ki poskuša z razširitvijo logike na matematiko, utemeljiti temeljne in neprotislovne aksiome. Ravno v tej knjigi lahko najdemo tudi slovito Russllovo antinomijo, ki je v poenostavljeni obliki predstavljena kot paradoks brivca. Pri tej antinomiji Bertrand ne prekrši nobenega logičnega zakona, a vendar je zaradi simboliziranega sklepanja na koncu voden v protislovje. Njegova je tudi meta-matematična teorija, ki poleg logičnega pozitivizma zajema tudi intuicionistično in Hilbertovo formalistično utemeljevanje matematike, ki je zanimanje vzbudila prej v filozofih in logikih kot pri matematikih. Njegove ideje sta razširila predvsem njegova učenca Ludwig Wittgenstein in Frank Pulpton Ramsey. Kmalu je filozofijo za nekaj časa zamenjal s politiko in po izbruhu prve svetovne vojne, pisarno za jetniško celico. Njegovo delo " Navodila do matematične filozofije" je bilo napisano leta 1919, ko je bil za šest mesecev obsojen na ječo. Njegova najpomembnejša filozofska dela pa so bila objavljena v letih 1900−1913.

Filozofija jezika[uredi | uredi kodo]

Russell je ustvaril jezik oziroma jezik, ki ga uporabljamo danes, s tem glavni del filozofije.Nanj so vplivali predvsem Ludwig Wittgenstein, Gilbert Ryle, J. L. Austin, and P. F. Strawson in so med drugim tudi uporabljali tehniko, ki jo je iznašel Russell. Toda Bertrand in Moore sta se pri odločanju kateri izrazi so bolj umetelni,skregala.

Velik napredek za filozofijo jezika je Russell dosegel s teorijo opisa, ki jo je izrazil v delu On Denoting. Ramsey je ta kos papirja naslovil z "modelom filozofije". Teorija vsebuje stavek, ki se glasi " Sedanji kralj Francije je plešast." vprašanje pa je ali je izjava napačna ali brez pomena. Frege se je jezil in pravil, da je tak stavek brez pomena in niti ne pravilen niti ne napačen. Na drugi strani pa imamo Russella, ki se jezi zaradi slovničnih napak, ki izpodrivajo logičnost stavka. Russellova teorija omogoča stavku, da je sprejet kot stavek s pomenom, čeprav je ta napačen. Vse skupaj pa se naslanja na paradoks stare antike.

Russellova rešitev je bila, da najprej analizira celoten stavek in potem definira opis. Menil je da lahko stavek "Sedanji kralj Francije je plešast." spremeni tako da se stavek glasi "Tam je x , ki je x sedanji kralj Francije, nič drugega kot x je sedanji kralj Francije in x je plešast." Rusell je trdil da če objekt ne obstaja oziroma ni edinstven, potem je celoten stavek napačen oziroma ni brez pomena.

Beacon Hill School[uredi | uredi kodo]

Konec dvajsetih in v tridesetih letih se je posvetil pedagogiki. Skupaj z novo ženo Doro Black sta v Angliji ustanovila Beacon Hill School, kjer so poučevali po sodobni izkušenjski pedagogiki. Bertrand je šolo zapustil že leta 1931, saj mu ni predstavljala posebnega izziva, njegova žena pa jo je obdržala vse do leta 1943.

Še pred koncem druge svetovne vojne se je odpravil na gostiteljska predavanja po ZDA, kjer pa je bil zaradi vojne zadržan. Njegovo poučevanje na Univerzi v New Yorku se je znašlo pod vprašajem, predvsem zaradi njegovih pogledov na moralna načela. Kot persona non grata (nezaželjena oseba) se je zaradi zagovarjanja ateizma bil prisiljen vrniti iz ZDA v Združeno kraljestvo, kjer je leta 1946 izdal epohalno delo "Zgodovina zahodne filozofije".

Leta 1950 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Umrl je 2. februarja leta 1970 v Walesu. V zgodovini je bolj zapisan kot protivojni zagovornik, kot filozof ali matematik.

Dela v angleščini[uredi | uredi kodo]

German Social Democracy, 1896

Foundations of Geometry, 1897

A Critical Exposition of the Phisolophy of Leibniz, 1900

Principles of Mathematics, vol. 1, 1903

Philosophical Essays, 1910

Principia mathematica, vol. 3 , 1910-1913 (with Dr. Whitehead)

The Problems of Philosophy, 1912

Our Knowledge of the External World as a Field for Scientific Method in Philosophy, 1944

Principles of Social Reconstruction, 1916

Mysticism and Logic and Other Essays, 1918

Roads to Freedom: Socialism, Anarchism and Syndicalism, 1918

Introduction to Mathematical Philosophy, 1919

The Practice and Theory of Bolshevism, 1920

The Analysis of Mind, 1921

The Problem of China, 1922

The ABC of Atoms, 1923

The Prospects of Industrial Civilisation, 1923 (with Dora Black)

Logical Atomism, 1924

The ABC of Relativity, 1925

On Education, 1926

The Analysis of Matter, 1927

An Outline of Philosophy, 1927

Sceptical Essays, 1928

Marriage and Morals, 1929

The Conquest of Happiness, 1930

The Freedom and Organisation 1814-1914, 1934

In Praise of Idleness, 1935

Which Way to Peace, 1936

The Amberley Papers, vol. 2, 1937 (with Patricia Russell)

Power: a new Social Introdusction to its Study, 1938

An inquiry inro Meaning and Truth, 1941

History of Western Philosophy, 1946

Human Knowledge, its Scope and Limits, 1948

Authority and the Individual, 1949

Unpopular Essays,1950

Dela prevedena v slovenščino[uredi | uredi kodo]

Filozofija logičnega atomizma, 1979

Pamet in atomska vojna, 1961

Modrost zahoda:zgodovinski pregled zahodne filozofije v njenem družbenem in političnem okviru, 1977

Članki[uredi | uredi kodo]

O naravi resnice in neresnice, 2004

Vrednost filozofije, 1995

Učiteljevo poslanstvo, 1970

Moj pogled na svet, 1970

Uvod, 1976

Ločitev znanosti in kulture, bilo je...; 1996

Viri[uredi | uredi kodo]

Bertrand Russell. internet.1997-2007.Dostopno na naslovu: http://plato.stanford.edu/entries/russell/

Wikipedia.Bertrand Russell. internet. 27.11. 2015. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bertrand_Russell

Wikipedia.Bertrand Russell. internet. 16.08. 2015. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Bertrand_Russell

Bertrand Russell. internet. 2015. Dostopno na naslovu:http://www.britannica.com/biography/Bertrand-Russell

Bertrand Russell.internet. 2015. Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/biography/Bertrand-Russell

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]