Noam Chomsky

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Noam Chomsky
Portret
RojstvoAvram Noam Chomsky
7. december 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (94 let)
East Oak Lane, Philadelphia[d][4]
Državljanstvo ZDA
Poklicfilozof, jezikoslovec, politični pisec, univerzitetni učitelj, psiholog, antropolog, zagovornik človekovih pravic, šolnik, medijski kritik, pisatelj, publicist, računalnikar, zgodovinar, antisionist
PodpisPodpis
Spletna stran
chomsky.info

Avram Noam Chomsky [ávram nóam čómski], ameriški jezikoslovec, javni intelektualec in politični aktivist, * 7. december 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.

Chomsky je profesor jezikoslovja na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) in avtor hierarhije Chomskega, razvrstitve formalnih jezikov. Poleg strokovnega dela je znan kot politični aktivist in močan kritik vlade ZDA in njenih zaveznikov.

Zgodnje otroštvo je preživel v Pensilvaniji, veljal je za pripadnika liberalnih vrednot, zaradi 2.svetovne vojne pa se je vidno aktiviral s pisanjem člankov o javnih zadevah. Udeležil se je javnega šolanja in zasebne hebrejske šole. S študijem v Harvardu je nadaljeval predvsem zanimanje za logiko, jezikoslovje in bil zainteresiran za opazovanje jezika in tako sklepanje na njegovo slovnico. Teoretično nepravilno izražanje mora dobiti svojo analizo.

Sam sebe opisuje kot libertarnega socialista in somišljenika anarho-sindikalizma.Predvsem v zgodnjem akademskem obdobju je študiral gramatiko in biolingvistiko. Zagovarjal je stališča, da je gramatika danost, skorajda gensko pogojena. Starši in njihov odnos do jezika in do besednega izražanja se prenaša zelo dosledno iz generacije v generacijo in se samo še dopolnjuje v izdelavi. Bogatenje jezika bogati tudi družbo samo in predvsem tiste prebivalce, ki skrbijo za jezikovne zmožnosti prebivalstva. Pravica do izražanja je tako možnost, da jezik adaptira ideje in kulturo. Bil je velik kritik Skinnerja, ki je verjel, da se pravila jezika osvojijo z behaviorizmom, torej z sistemom kazni in nagrad.

Njegovo delo je bilo še posebej zanimivo za programiranje, saj je kulturne konflikte osmislil kot konflikt med jezikovnimi razlikami in pri tem kot izhodišče ni postavil sposobnost temveč neko generalno sposobnost prenosa idej preko jezika in to željo po premagovanju kulturnih razlik vnesel predvsem v jezik, ki ga je uporabljal, torej angleščino. Njegovo delo je bilo še širše, podpiral je raziskave o komuniciranju živali, o komuniciranju med različnimi živalmi, o preprostih oblikah iskanja istih vrst v kaosu. Jezik naj bi apliciral hotenja in odločitve in tako odpiral prostor novim idejam. MIT študije so tako iskale kompatibilnost tudi med različnimi programskimi jeziki, učenje enega pomeni evolucijo v naslednjega.

Ko so ZDA napadle Vietnam, se je javno izpostavil in nato vztrajno zagovarjal dosledni pacifizem. Zaradi javnega in glasnega izražanja nasprotovanja nekaterim politikom je nastopil v nerodnem položaju glede odgovornosti samodržcev v regiji in je tako zagovarjal delo Pol Pota v Kambodži v imenu suverenosti oblasti. Kasneje so bila stališča revidirana, a je vidno bolj proti nezamenljivih voditeljih. Opozarjal je na velike vrzeli v varnostnih sistemih, ki so zbujale lažne alarme in dezinformacije in tako večkrat letno povzročale človeški nadzor nad neugodnimi rezultati in projekcijami napadov, ki so bili rezultat avtomatske analize nezanesljivih virov. Kasneje je pričel večino pisanja posvečati medijski analizi komuniciranja vlade s prebivalstvom in jezikovni redukciji javnega komuniciranja v izrednih razmerah, kjer se sovražni govor ali poenostavljano izražanje o nasprotni strani preoblikuje v pravi oboroženi konflikt, kjer mir tako niti ni možen, saj je jezik oblasti velikokrat sam po sebi kriv za nenehno vojno, saj le redkokdaj politični vodja ne potrebuje motivirane sledilce, ti pa le stežka najdejo motivacijo za dejanja, ki bi presegala ukaze, četudi to pomeni veliko škodo.

Močno se je aktiviral tudi v konfliktu v Nikaragvi, konfliktu v Iraku, Afganistanu. Postal je močan kritik ameriške zunanje politike, zelo bran avtor teh tematik, četudi je še vedno pisal tudi o psihologiji znanosti, psihologiji jezika in se močno opiral na kritično obravnavo vojaških intervencij. Velja za klasičnega zagovornika bogatih intelektualnih debat o usmerjenosti države v najbolj izrednih razmerah.

Univerza v Ljubljani je 29. marca 2005 Chomskemu podelila naziv častnega doktorja.

Dela[uredi | uredi kodo]

Objavil je več kot 80 knjig in mnogo razprav s področja jezikoslovja, filozofije, politike in psihologije.

V slovenščino so prevedena njegova dela:

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v slovenščini:

- v angleščini: