Tomas Tranströmer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tomas Tranströmer
Tranströmer leta 2008
Tranströmer leta 2008
RojstvoTomas Gösta Tranströmer
15. april 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Stockholm[1]
Smrt26. marec 2015({{padleft:2015|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][4][…] (83 let)
Stockholm[1]
Poklicjezikoslovec, pesnik, prevajalec, psiholog, pisatelj
Narodnostšvedska
DržavljanstvoFlag of Sweden.svg Švedska
Alma materStockholmska univerza
Obdobje1954–2015
Pomembnejša dela
  • Napol končano nebo
  • Okna in kamni
  • Baltik
  • Za žive in mrtve
  • Žalobna gondola
Pomembnejše nagradeNobelova nagrada za književnost 2011
ZakonciMonika Bladh

Tomas Gösta Tranströmer (švedsko: [ˈtumas ˈjœsta ˈtraːnˌstrømər]), švedski pesnik, psiholog in prevajalec, nobelovec, * 15. april 1931, † 26. marec 2015.[6]

Njegove pesmi so ujele dolge švedske zime, dih letnih časov in otipljivo, zračno lepoto narave.[7] Za Tranströmerjevo delo je značilno tudi skrivnostno vzdušje, ki ga spremlja čudenje nad temelji vsakodnevnega življenja, kar njegovi poeziji pogosto daje versko razsežnost.[8] Opisovali so ga kot pesnika kristjana.[9]

Tranströmer je cenjen kot eden najpomembnejših skandinavskih književnikov po drugi svetovni vojni. Kritiki so pohvalili dostopnost njegove poezije, tudi v prevodu. Prevedli so jo v več kot 60 jezikov, med drugim tudi v slovenščino.[7] Leta 1990 je prejel Mednarodno nagrado Neustadta za književnost in leta 2011 Nobelovo nagrado za književnost.[10]

Seznam del[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke
  • 17 Pesmi (17 dikter), Bonniers, 1954
  • Skrivnosti na poti (Hemligheter på vägen), Bonnier, 1958(COBISS)
  • Napol dokončana nebesa (Den halvfärdiga himlen), Bonnier, 1962 (COBISS)
  • Zvonovi in skladbe (Klanger och spår), Bonnier, 1966
  • Pogled v temo (Mörkerseende), Författarförlaget, 1970
  • Poti (Stigar), Författarförlaget, 1973, ISBN 978-91-7054-110-0
  • Baltik (Östersjöar), Bonnier, 1974
  • Pregrada resnice (Sanningsbarriären), Bonnier, 1978, ISBN 978-91-0-043684-1
  • Divji Trg (Det vilda torget) Bonnier, 1983, ISBN 978-91-0-046048-8
  • Za Žive in mrtve (För levande och döda), Bonnier, 1989
  • Žalobna gondola (Sorgegondolen), Bonnier, 1996, ISBN 978-91-0-056232-8
  • Zapor (Fängelse), Izdaja Edda, 2001 (od leta 1959), ISBN 978-91-89352-10-0
  • Velika uganka (Den stora gåtan), Bonnier, 2004, ISBN 978-91-0-010310-1
Drugo
  • Spomini, poglejte me (Minnena ser mig), Bonnier, 1993, memoar v prozi ISBN 978-91-0-055716-4
  • Air Mail: Brev 1964-1990, Bonnier, 2001, korespondenca z Robert Bly ISBN 978-91-0-057384-3
  • Galleriet: Odselv v Vecka nr.II (2007), umetnikova knjiga  Modhira Ahmeda

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Tranströmer in Barbro Lindgren ob Spominski nagradi Astrid Lindgren  2014  
  • 1966: Bellmanpriset (Švedska)
  • 1981: Petrarcova nagrada (Nemčija)
  • 1990: Mednarodna nagrada Neustadta za književnost (ZDA) [11]
  • 1990: Nagrada Nordijskega sveta za književnost, za Za Žive in Mrtve (Nordijske države)
  • 1991: Nordijska nagrada Švedske akademije (Švedska)
  • 1992: Nagrada Horsta Bieneka za poezijo (Nemčija)
  • 1996: Augustpriset, za Sorgegondolen (Švedska)
  • 1998: Nagrada Jana Smreka (Slovaška)
  • 2003: Zlati venec Struških večerov poezije (Makedonija)
  • 2007: Fundacija Griffin, Priznanje za življenjsko delo (Griffinova nagrada za poezijo) (Kanada)
  • 2011: Naziv redni Profesor (švedsko: Professors namn), ki mu ga je podelila švedska vlada (Švedska)[12][13]
  • 2011: Nobelova nagrada za književnost (Švedska)

Nobelova nagrada za književnost 2011[uredi | uredi kodo]

Tranströmer je bil leta 2011 razglašen za dobitnika Nobelove nagrado za književnost.[10][14] Kot 108. nagrajenec je bil prvi Šved od nagrade leta 1974.[15][16][17] Tranströmerja so imeli leta dolgo za favorita in že nekaj let so se novinarji na dan objave zbirali pred njegovim domom.[18]  Švedska Akademija je ob razglasitvi dala vedeti, da je bil že od leta 1993 dalje nominiran vsako leto.[18]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118623605 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ KulturNav — 2015.
  3. ↑ SNAC — 2010.
  4. ↑ Discogs — 2000.
  5. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  6. ↑ Tomas Tranströmer är död.
  7. ↑ 7,0 7,1 Bosman, Julie (6.10.2011). "Swedish Poet Wins Nobel Prize for Literature". The New York Times. Pridobljeno dne 6.10.2011.
  8. ↑ Salisbury, Stephan (1987). "Straight Into the Invisible: A Swedish Poet's Explorations". Philadelphia Inquirer. Pridobljeno dne 20.10.2011.
  9. ↑ Coyle, Bill (2009). "Anchor in the Shadows: Review of The Great Enigma: New Collected Poems". Contemporary Poetry Review. Pridobljeno dne 20.10.2011.
  10. ↑ 10,0 10,1 "The Nobel Prize in Literature 2011 – Press Release". Nobelprize.org. Nobelov sklad. 6.10.2011. Pridobljeno dne 29.8.2016.
  11. ↑ "1990 Neustadt International Prize for Literature Laureate Tomas Tranströmer". World Literature Today.
  12. ↑ "The Cabinet awards the title of professor to poet Tomas Tranströmer 7 april 2011(švedščina)" (švedščina). Regeringen.se. 7 April 2011. Pridobljeno dne 9 October 2011.
  13. ↑ "Minister for Culture congratulates Tomas Tranströmer on Nobel Prize in Literature". Sweden.gov.se. 7 October 2011. Pridobljeno dne 9 October 2011.
  14. ↑ Lea, Richard; Flood, Alison (6.10.2011). "Nobel prize for literature goes to Tomas Tranströmer". The Guardian. Pridobljeno dne 6.10.2011.
  15. ↑ "Swedish poet Transtroemer wins Nobel Literature Prize". BBC News. 6.10.2011. Pridobljeno dne 6.10.2011.
  16. ↑ Dugdale, John (6.10.2011). "Nobel prize for literature: Tomas Tranströmer joins a strange gang". The Guardian. Pridobljeno dne 6.10.2011.
  17. ↑ "Sweden's most famous living poet wins Nobel prize". Euronews. 6.10.2011. Pridobljeno dne 6.10.2011.
  18. ↑ 18,0 18,1 "Sweden's Transtromer wins Nobel literature prize". Reuters. 6.10.2011. Pridobljeno dne 6.10.2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tomas_Tranströmer&oldid=5491919«