Alan Turing

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Alan Turing
Portret
Rojstvo 23. junij 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][3][4][5][6]
Maida Vale[d][7]
Smrt 7. junij 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3][4][5][6] (41 let)
Wilmslow[d][1]
Narodnost britanska
Področja matematika, kriptologija, kriptografija, računalništvo
Ustanove Univerza v Cambridgeu
Government Code and Cypher School
National Physical Laboratory
Univerza v Manchestru
Alma mater King's College (Univerza v Cambridgeu)
Univerza Princeton
Mentor doktorske
disertacije
Alonzo Church
Doktorski študenti Robin Gandy
Poznan po problem zaustavitve
Turingov stroj
dešifriranje Enigme
Automatic Computing Engine
Turingova nagrada
Turingov preskus
Pomembne nagrade Red britanskega imperija
Član Kraljeve družbe
Podpis Alan Turing signature.svg

Alan Mathison Turing, angleški matematik, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.

Turinga štejemo za očeta modernega računalništva. Leta 1936 je napisal knjigo On computable Numbers, ki je Biblija za računalničarje. Med drugo svetovno vojno je v Bletchley Parku (program s tajnim imenom Ultra) znatno pripomogel k razbitju nemških šifer, s »Turingovo bombo« (popravljena in razširjena poljska Bomba) tudi k razbitju šifriranja Enigme. Sam se je bolj malo ukvarjal z Enigmo, posvetil se je veliko bolj kompleksnemu nemškemu šifrirnemu stroju Tunny (Lorenz SZ 40/42). Prispeval je tudi k razumevanju morfogeneze in Fibonaccijeve filotaksije, tj. obstoja Fibonaccijevih števil pri rastlinah. Napisal je tudi prvi računalniški program za prvi programabilni elektronski računalnik na svetu, angleški Colossus II. Ta računalnik je sestavil poštni inženir Tommy Flowers s sodelavci. Turinga priznavajo tudi za očeta umetne inteligence. Church-Turingova teza je matematična izjava o vsestranskosti računalnika: »Vsak računalnik z določeno minimalno sposobnostjo je v principu sposoben opravljati iste naloge kot katerikoli drugi računalnik«. Torej so računalniki s sposobnostjo in kompleksnostjo, ki se vrsti od osebnih digitalnih asistentov do superračunalnikov, zmožni opravljati iste računske naloge, če le imajo dovolj časa in prostora za shranjevanje podatkov. Zasnoval je tudi miselni koncept t. i. Turingovega stroja.

Turingova "Bomba", izpopolnjena in povečana poljska Bomba.

Če bi mu bilo dovoljeno še naprej razvijati računalnike na univerzi v Manchestru, skupaj s prezgodaj umrlim prijateljem Christopherjem Morcomom (1911–1930), bi bili računalniki verjetno dostopni že veliko prej in danes neprimerno bolj napredni. Njegovo pionirsko delo z umetno inteligenco se je hitreje začelo razvijati šele v zadnjem času.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Leta 1952 je v okviru policijske preiskave o vlomu v njegovo hišo priznal, da je imel homoseksualne odnose (bil je kined). Po takratni angleški zakonodaji so ga pogojno kaznovali in mu naložili zapor ali kemično kastracijo z estrogenom. Odločil se je za slednje, zato so mu po nekaj letih začele rasti prsi. Ker je bil obsojen, ga GCHQ ni več želel kot kriptografskega svetovalca. 7. junija 1954 je ob osmih zvečer doma naredil samomor z v ciankalij potopljenim jabolkom.

V knjigi Zeroes and Ones pisateljica Sadie Plant špekulira, da je mavrični logotip podjetja Apple z odgriznjenim koščkom pravzaprav poklon žalostni Turingovi usodi. To je verjetno urbana legenda, saj je bil Appleov logotip oblikovan leta 1976, dve leti pred pojavom Bakerjeve »mavrične zastave ponosa«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)