Katarina Parr

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Katarina Parr
Portret
Kraljica Anglije in Irske
Mandat 12. julij 1543 – 28. januar 1547
Zakonec Sir Edward Burgh (1529-1533)
John Neville, 3. baron Latimerski (1534-1543)
Henrik VIII. Angleški (1543-1547)
Thomas Seymour, 1. baron Sudeleyski (1547-1548)
Potomci Mary Seymour
Oče Sir Thomas Parr
Mati Maud Green
Rojstvo 1512[1] ali avgust 1512[2]
Kendal[d]
Smrt 7. september 1548[3]
Sudeley Castle[d]
Pokop Kapela Svete Marije, grad Sudeley
Podpis Catherine Parr Signature.svg

Catherine Parr, kraljica Anglije in Irske, * 1512, London5. september 1548, Gloucestershire.

Katarina Parr je bila šesta in zadnja žena kralja Henrika VIII. in zadnja kraljica soproga iz dinastije Tudor. Z njim se je poročila 12. julija 1543 in ga preživela za eno leto. Bila je tudi največkrat poročena angleška kraljica, in sicer s štirimi možmi. S četrtim zakonom je izgubila naziv kraljice vdove, ki ga je imela kot Henrikova vdova.

Prva dva zakona[uredi | uredi kodo]

Katarina se je rodila leta 1512, najverjetneje avgusta. Bila je prvi otrok Thomasa Parra, Henrikovega viteza, in Maud Green, dvorne dame Katarine Aragonske. Povsem verjetno je, da je bila Katarina poimenovana po kraljici Katarini, ki je bila tudi njena botra.

Leta 1929 se je pri sedemnajstih letih poročila s sirom Edvardom Burghom, vnukom Edvarda Burgha, 2. barona Burghskega, in postala vdova štiri leta kasneje. Poleti 1534 se je poročila s svojim bratrancem, baronom Johnom Nevillom, dobila dva pastorka, Johna in Margareto, in spet postala vdova leta 1543.

Zakon s Henrikom VIII.[uredi | uredi kodo]

Po smrti drugega moža je bogata vdova brez otrok izkoristila materino prijateljstvo s Katarino Aragonsko in pridobila naklonjenost Katarinine hčerke, lady Marije. Do 16. februarja 1543 je postala del Marijinega gospodinjstva in tam je ujela pozornost kralja, ki je od usmrtitve svoje pete žene iskal novo ženo.

Petkrat se je položaj Henrikove žene, ne glede na naziv, ki je prišel s poroko, pokazal za tveganega in Henrik je težko našel novo nevesto. Po novem zakonu, ki ga je Henrik uvedel pred obglavljenjem Katarine Howard, bi bila vsaka njegova bodoča žena, ki bi lagala o svoji nedolžnosti, avtomatično obsojena na obglavljenje. Henrik ni bil dober pri prepoznavanju devic; sumil je v Ano Klevsko, ki je sigurno umrla kot devica, vendar se je zmotil pri Katarini Howard, za katero je mislil, da je devica. Katarina po drugi strani ni imela problema s tem, saj svoje nedolžnosti ni morala potrditi; bila je bogata in dvakratna vdova. Tako je ostala najboljša Henrikova možnost za poroko. [4] Čeprav se je začela zanimati za Thomasa Seymoura, brata umrle kraljice Jane, je videla kot svojo dolžnost sprejeti Henrikovo snubitev in ne Thomasovo.

Portret Katherine Parr leta 1545.

S kraljem se je poročila 12. julija 1543 v palači Hampton. Ni postala le kraljica Anglije, temveč tudi novonastalega kraljestva Irske. Kot kraljica je bila Katarin delno zaslužna za spravo med Henrikom in njegovima hčerama, Marijo i Elizabeto, ki sta kasneje postali angleški vladarici. Razvila je tudi prijateljski odnos s Henrikovim sinom Edvardom, ki je nasledil Henrika kot Edvard VI.

V času treh mesecev, od julija do septembra 1544, je Katarina upravljala s kraljestvoma v Henrikovem imenu, ki je odšel na svoj zadnji in neuspešni pohod v Francijo. Edina žena, ki ji je Henrik predhodno zaupal to dolžnost, je bila Katarina Aragonska in to desetletja prej.[4] Zahvaljuč dejstvu, da je bil njen stric član kraljevskega sveta in v dobrem odnosu s Thomasom Cranmerom in grofom Hertfordaskim, je Katarina imela možnosti upravljati z državo tako, kot je ona menila, da je treba. V tem času se je Katarina ukvarjala s financami, podpisala pet kraljevih razglasov in bila obveščena o vseh dogajanjih na nestabilnem Škotskem, kjer je takrat vladala kraljica Marija I. Meni se, da so odločitve, ki jih je sprejela kot regent, skupaj z močnim značajem in dostojanstvom, veliko vplivale na poznejšo vladavino njene pastorke Elizabete.

Njena verskega prepričanja so zapletena zaradi pomanjkanja dokazov in navedb. Katarinin dvor je bil odprt za številne intelektualne in verske razprave, zaradi česar je kmalu pridobil nezaupanje katoličanov.[4] Katarina je bil rojena in vzgojena kot katoličanka, vendar je kasneje v življenju pokazala zanimanje za "novo vero".[4] Zanjo se je zanimala dovolj, da je pridobila nezaupanje katoličanov, še posebej od nadškofa Stephena Gardinera in kanclerja Thomasa Wriothesley, grofa Southamptonskega, ki sta pokušala obrniti kralja proti njej leta 1546. Načrtovana je bila tudi aretacijo, vendar je Katarini uspelo prepričati moža, da se je z njim le pogovarjala o veri z namero, da bi mu spravila misli stran od bolečine zaradi razjede na nogi. Henrik je ostal katoličan, čeprav ne rimokatoličan, in je kmalu prepovedal takšno zbiranje in teološke razprave, ki so jih konservativci šteli za zarod herezije, vendar Katarina nima imela težav zaobiti moževih ukazov in nadaljevati proučevati protestantske poglede.[4] Kasneje, ko je preganjanje protestantov in preveč vernih katoličanov doseglo vrhunec, je bila Katarina prisiljen vreči ven vse svoje teološke knjige.

Zadnji zakon in smrt[uredi | uredi kodo]

Thomas Seymour, baron Sudeleyski

Po Henrikovi smrti 28. januarja 1547 je imela Katarina svobodo poročiti se s svojo staro ljubeznijo, Thomasom Seymourjem (zdaj baronom Sudeleyskim), vendar je bila njena sreča kratkotrajna. Mnogi, vključno z njenimi prejšnjimi pastorki, niso videli njeno odločitev za primerno; Thomas je bil vse, le ne popularen, in Katarina ni čakala dovolj dolgo, da bi se videlo, če je bila noseča s Henrikom. Ni se dobro razumela z Anno Stanhope, ženo moževega brata, in koristoljubni Thomas se je menda zanimal za Elizabeto.

Katarina je pod svojo skrbništvo vzela pastorko Elizabeto in kasneje njeno sestrično Jane Grey. Čeprav je bila poročena štirikrat, je petintridesetletna Katarina zanosila in 30. avgusta 1548 rodila edinega otroka, Mary Seymour. Sreča, ki je sledila po rojstvu njenega edinega otroka, se je zlomila zaradi nezvestobe njenega moža - Seymour je napadel Elizabeto in Katarina je bila prisiljena se odpovedati skrbništvu nad njo.

Le šest dni po rojstvu hčerke je Katarina 5. septembra 1548 umrla v gradu Sudeley v Gloucestershire zaradi zapletov pri porodu. Manj kot leto dni kasneje je bil Thomas obtožen zarote proti kralju in usmrčen. Skrbništvo nad Mary Seymour je bilo dodeljeno Katarinini prijateljici vojvodinji Katherine Willoughby. Mary je zadnjič omenjena kot dvoletnica in čeprav nekateri menijo, da je odrasla in osnovala družino, večina zgodovinarjev meni, da je umrla v otroštvu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Angleška kraljevska družina
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Catherine Howard
Kraljica Anglije
12. julij 1543 – 28. januar 1547
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Ana Danska
Nov naziv Kraljica Irske
12. julij 1543 – 28. januar 1547