Tre Kronor (grad)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tre Kronor
Slottet Tre Kronor 1661.jpg
Govert Dircksz Camphuysen (1661): Grad Tre Kronor
----
Splošni podatki
NaseljeStockholm
DržavaZastava Švedske Švedska
Začetek gradnje13. stoletje
Porušeno1697 (požar)

Tre Kronor (slovensko Tri krone) je bil grad v Stockholmu, Švedska, ki je stal na mestu sedanje Stockholmske palače. Domneva se, da je bil sprva citadela, ki jo je sredi 13. stoletja jarl Birger zgradil za svojo kraljevsko rezidenco. Ime Tri krone je dobila med vladanjem kralja Magnusa IV. sredi 14. stoletja.

Grad je v požaru leta 1697 popolnoma pogorel. Večina Švedske nacionalne knjižnice in arhiva je zgorela,[1] zato je zgodnjo zgodovino države zelo težko dokumentirati.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ko je kralj Gustav Eriksson Vasa odcepil Švedsko od Kalmarske unije (personalna unija Danske, Švedske in Norveške, ustanovljena leta 1397) in jo razglasil za neodvisno državo, je grad Tri krone postal najpomembnejši sedež švedskih kraljev. Gustav je grad razširil in utrdil, njegov sin Ivan III. pa ga je obnovil v renesančnem slogu in zgradil grajsko cerkev. Osrednji grajski stolp je obstajal verjetno že pred 16. stoletjem, vendar je bil mnogo manjši in za polovico nižji od kasnejšega. Grad je imel dva dela: glavni grad (högborgen) in vrtove in obzidje okoli njega (ekonomigården). Sredi gradu je bil visok stolp.[2]

Požar[uredi | uredi kodo]

Johan Fredrik Höckert (1866): Karel XI., njegova mati in sestre bežijo iz gorečega gradu; po stopnicah nosijo truplo malo pred tem umrlega Karlovega očeta in kronske dragulje

7. maja 1697 je izbruhnil požar, v katerem je zgorela večina več kot štiristo let starega gradu. Poveljnik gasilcev Georg Stiernhoff je kralja obvestil, da ognja ni mogoče pogasiti, ker je požar onemogočil dostop do gasilske opreme. Kraljeva družina in dvor so zapustili grad, služinčad pa je poskušala rešiti, kar se je rešiti dalo. Ogenj se je hitro razširil, ker je bila večina gradu lesenega. Zgorela je večina Nacionalne knjižnice in državnega arhiva.[3]

Kmalu po požaru se je začela preiskava, zakaj požara niso pravočasno odkrili. Odkrila je tri mogoče krivce: poveljnika grajskih gasilcev Svena Lindberga in dežurna gasilca Andersa Anderssona in Mattiasa Hanssona. Anders Andersson je tekal po opravkih za ženo poveljnika gasilcev, kar je bilo proti požarnim predpisom, Mattias Hansson pa je odšel v kuhinjo po nekaj hrane in trdil, da je imel za to dovoljenje poveljnikove žene. Žena je to zanikala.

Preiskava je odkrila, da je poveljnik gasilcev svoje može izkoriščal za svoje in ženine zasebne opravke, in da je za podkupnino sprejemal ljudi za določene grajske službe. Februarja 1698 sta bila Sven Lindberg in Mattias Hanson obsojena na smrt zaradi zanemarjanja službenih dolžnosti. Anders Andersson je bil obsojen na tek skozi šibe. Obe smrtni kazni so kasneje omilili na tek skozi šibe in šest let prisilnega dela v trdnjavi Carlsten. Lindberg je med tekom skozi šibe umrl.

Obnova[uredi | uredi kodo]

Po požaru so načrtovali obnovo gradu na starih temeljih. Načrte je naredil arhitekt Nicodemus Tessin mlajši, ki je bil odgovoren tudi za samo obnovo. Gradnja je bila končana leta 1754. Nicodemus je leta 1728 umrl in ni dočakal zaključka del.[4]

Slike[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Alf Åberg. Karl XI. Wahlström & Widstrand. Stockholm 1958. str. 201.
  2. Hernow, Ulf. Tre Kronor – Renässansslottet. www.stockholmgamlastan.se (švedščina). StockholmGamlaStan. Pridobljeno 6. decembra 2014.
  3. Malmborg, Boo von; Palmstierna, Carl-Fredrik (1971). Slott och herresäten i Sverige, ett konst- och kulturhistoriskt samlingsverk (švedščina). 1, Kungliga slottet i Stockholm. Malmö: Allhem. str. 39.
  4. Hernow, Ulf. Kungliga slottet – Byggnationen. www.stockholmgamlastan.se (švedščina). StockholmGamlaStan. Pridobljeno 6. decembra 2014.