1079

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1040.  1050.  1060.  - 1070. -  1080.  1090.  1100.
Leta: 1076 · 1077 · 1078 · 1079 · 1080 · 1081 · 1082
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1079 (MLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Viljem Osvajalec[uredi | uredi kodo]

  • januar - Angleški kralj in še vedno normanski vojvoda Vilijem Osvajalec prične z obleganjem upornikov utrjenih v gradu Greberoi, ki jih vodi njegov najstarejši sin Rober Curthose. Obleganje traja tri tedne, ko naredijo obleganci nepričakovan izpad in presenetijo oblegovalce ter jih porazijo. Oče Viljem in njegov sin Robert se v bitki spopadeta in Robert očeta nadvlada.
  • Viljem, osramočen zaradi poraza, prekolne svojega sina in opusti vsako misel na nadaljevanje obleganja. Pomirita se že naslednje leto.
  • avgust - Škotski kralj Malcolm III., ki zaradi poraza proti Robertu domneva, da je angleški kralj Viljem šibek, se odpravi na krajši plenilski pohod po severu Anglije. 1080

Rekonkvista[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Poljski kralj Boleslav II. brutalno umori krakovskega škofa Stanislava iz Szczepanówa
  • 11. april - Poljska: umor krakovskega škofa Stanislava iz Szczepanówa. Krakovski škof je verjetno sodeloval v zaroti, ki bi s presola vrgla poljskega kralja Boleslava II.. Ko ga je škof izobčil, ga kralj ukaže brez sodnega procesa usmrtiti. Ker pa njegovi dvorjani nočejo opraviti te umazane naloge, se Boleslav II. odpravi k škofu Stanislavu in ga z mečem lastnoročno poseka, razseka in vrže dele trupla v jarek. Umor širom Poljske vzbudi veliko zgražanje in Boleslav se mora odpovedati prestolu, ki ga prevzame njegov mlajši brat Vladislav I. Herman.
  • Po smrti poganstvu nakolnjenega švedskega kralja Hakona Rdečega se na prestol vrne kralj Halsten Stenkilsson, ki za sokralja potrdi svojega brata Ingeja.
  • Kralj Viljem I. Angleški ustanovi strjeno in zaščiteno kraljevsko lovno območje New forest (Novi gozd), namensko za lov divjadi. Ker je območje, ki obsega nekaj 100 km² razmeroma nerodovitno in redko poseljeno, ukaže uničiti 20 zaselkov in izgnati njihove prebivalce.
  • Italonormanski upor proti vojvodi Robertu Guiscardu (1079-83). Medtem ko se je Gusicard ukvarjal z Bizantinci na Balkanu, se doma uprejo nekateri normanski plemiči (in Robertovi sorodniki), ki jih je vodil Godfrej, grof Conversana. Njemu so se pridružili njegov brat Robert, grof Montescagliosa, bratranca Abelard in Herman, oba iz normanske rodbine Hauteville ter Henrik, grof Monte Sant'Angelo. Upor je trajal do leta 1083, ko ga je Guiscard zatrl.
  • Keltsko-vikinški vojskovodja Godred Crovan zavlada žepni kraljevini otoka Man s Hebridi.
  • Perzijski učenjak in med drugim astronom Omar Hajam skupaj s sedmimi sodelavci izračuna dolžino leta na 365 dni, 5 ur, 49 minut. Njegovo rešitev še istega uporabi perzijski seldžuški dvor, ki je financiral projekt reforme koledarja.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]