1153

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta: 1150 · 1151 · 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Anarhija (1135-1153)[uredi | uredi kodo]

  • Medtem ko je mladi anžujski grof (in normandijski vojvoda) Henrik na bojnem polju taktično nadvladal francoskega kralja Ludvika VII., je angleški kralj Štefan na polno oblegal Henrikovo utrdbo Walingford ob Temzi. ↓
  • → Henrik Anžujski je z majhno skupino najemnikov prešel Kanalski preliv, kjer se je njegovi vojski pridružila 4. grof Chester, Ranulf de Gernon, ki se mu je Štefan zameril, ko je pred osemnajstimi leti predal del njegovih posesti Škotom. ↓
  • → Malo pred odločujočim spopadom je na nejevoljo obeh in zaradi naveličanosti vseh podložnikov po odprtem spopadu duhovščina začela z diplomatskimi pogajanji med obema stranema, da bi konflikt privedli do razumne rešitve. ↓
  • 6. november → Z Walingfordskim sporazumom, sklenjenim med angleškim kraljem Štefanom in cesarico-vdovo Matildo, se konča skoraj petnajst letno obdobje državljanske vojne imenovane "Anarhija". Dogovor določa, da kraljevino Anglijo skupaj s pripadajočimi ozemlji podeduje Matildin sin Henrik Anžujski. ↓
    • → Henriku Anžujskemu je zelo ustrezalo, da je malo po začetku pogajanj umrl sin kralja Štefana, kronski princ, boulognjski grof Evstacij IV.. Koliko je Evstacijeva smrt povezana z Božjo kaznijo, ker je oplenil neko cerkev, ni znano.
    • → V grofiji Boulogne Evstacija IV. nasledi Štefanov drugi sin Vilijem I., ki v Angliji dobi še grofijo Surrey.

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

V svojem kratkem pontifikatu, ki traja dobro leto, s popustljivostjo razreši veliko primerov investitur, ki so se nabrali v preteklih štirih pontifikatih.

Azija[uredi | uredi kodo]

  • 19. avgust - Kralj Baldvin III., ki je prejšnje leto vzpostavil nadzor nad Jeruzalemsko kraljevino, opogumljen napade in po petih mesecih obleganja osvoji dolgo nezavzetno fatimidsko trdnjavo Askalon, kar odpre pot v Egipt.
    • V zaključnih bojih je med obleganjem Askalona ubit veliki mojster templarjev Bernard de Tremelay skupaj s še štiridesetimi njegovimi vitezi, ki so prehitro vdrli v trdnjavo. Kot peti veliki mojster ga zamenja André de Montbard.
    • Ko je zavzet Askalon, damaščanski emir Mudžir ad-Din prepove alepskemu in mosulskemu atabegu Nur ad-Dinu, ki se hoče spoprijeti s križarji, pot preko svojega ozemlja. Skupaj s tributom, ki ga je Mudžir ad-Din prisiljen plačati križarjem, je ta ukrep silno nepriljubljen med prebivalci Damaska. 1154
  • Skrivoma se poročita antioška kneginja-vdova Konstanca in njen izvoljenec Rajnald Chatillonski, baron in ambiciozen najemnik v njeni službi. Niti Baldvin III., niti antioški latinski patriarh Aimerik ne priznata te poroke, kar pa seveda ne izpodbija njene veljavnosti.
  • Turško ljudstvo Oguzov porazi in ujame khorasanskega sultana Ahmeda Sandžarja.
  • Na Maldivih islam izpodrine budizem.
  • Šri Lanka: umrlega kralja šrilanškega kraljestva Polonnaruwa Gadžabahuja II. nasledi Parakramabahu Veliki, ki uspešno zavaruje svoj položaj in uveljavi oblast na celotnem otoku.
  • Japonska, vzpon šogunata: po smrti voditalja klana Taira Tadomorija postane novi poglavar Kijomori.
  • Dinastija Jin preseli prestolnico iz Harbina v Peking.

Afrika[uredi | uredi kodo]

Šele Bernard iz Clairvauxa je močneje teološko utemeljil Marijino čaščenje, ki je bilo priljubljeno med ljudstvom. Kljub njenemu devištvu pa je bil Bernard skeptičen do Marijinega brezmadežnega spočetja.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krstno ime Corrado Demetri della Suburra

Glej tudi[uredi | uredi kodo]