Compiègne
Občina Compiègne![]() ![]() |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 02° 49' 23" E |
Zemljepisna širina: | 49° 24' 53" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Pikardija |
Departma: | Oise (podprefektura) |
Okrožje: | Compiègne |
Kanton: | Compiègne-Jugovzhod Compiègne-Jugozahod Compiègne-Sever |
Interkomunaliteta: | Aglomeracija ozemlja Compiègne |
Župan: | Philippe Marini (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 31 m–134 m (povpr. 41 m) |
Površina kopnega:¹ | 53,1 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
41.254 |
- gostota: (1999) | 777/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 60159/ 60200: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise. Leta 1999 je mesto imelo 41.254 prebivalcev.
Vsebina
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 60 km vzhodno od Beauvaisa in 65 km severno od Pariza.
Administracija[uredi | uredi kodo]
Compiègne je sedež treh kantonov:
- Kanton Compiègne-Jugovzhod (del občine Compiègne, občine Lacroix-Saint-Ouen, Saint-Jean-aux-Bois, Saint-Sauveur, Vieux-Moulin),
- Kanton Compiègne-Jugozahod (del občine Compiègne, občine Armancourt, Jaux, Jonquières, Le Meux, Venette),
- Kanton Compiègne-Sever (del občine Compiègne, občine Bienville, Choisy-au-Bac, Claroix, Janville, Margny-lès-Compiègne).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Attichy, Estrées-Saint-Denis, Guiscard, Lassigny, Noyon, Ressons-sur-Matz in Ribécourt-Dreslincourt s 173.943 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Februarja 888 je bil v Compiègnu kronan za frankovskega kralja Odo, grof Pariški.
Med stoletno vojno 23. maja 1430 je bila v poskusu osvoboditve kraja s strani Burgundov zajeta Ivana Orleanska in prodana Angležem.
V letu 1630 je bila Maria de' Medici po neuspeli razrešitvi kardinala Richelieuja izgnana v Compiègne, od koder je leto kasneje pobegnila v Bruselj.
11. novembra 1918 je bilo v kraju Rethondes v bližini Compiègna doseženo premirje z Nemčijo in s tem konec bojev prve svetovne vojne.
V začetku druge svetovne vojne 22. junija 1940 je bilo na istem mestu podpisano še eno premirje, tokrat v zamenjanih vlogah, s katerim je Francija kapitulirala pred Nemčijo.
Znamenitosti[uredi | uredi kodo]
Compiègne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Compiègne je bil en od treh sedežev kraljeve uprave, ostala dva sta bila v Versaillesu in Fontainebleauju.
- Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
- Arona (Italija),
- Bury St Edmunds (Združeno kraljestvo),
- Elbląg (Poljska),
- Guimaraes (Portugalska),
- Huy (Belgija),
- Kiryat Tivon (Izrael),
- Landshut (Nemčija),
- Raleigh (Severna Karolina, ZDA),
- Shirakawa, Fukushima (Japonska),
- Vianden (Luksemburg).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Compiègne |
- uradna stran (v francoščini)