Compiègne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Compiègne
Hôtel de ville de Compiègne.jpg
Lega
Compiègne se nahaja v Francije
Compiègne
Compiègne se nahaja v Hauts-de-France
Compiègne
49°24′51″N 2°49′20″E / 49.41417°N 2.82222°E / 49.41417; 2.82222Koordinati: 49°24′51″N 2°49′20″E / 49.41417°N 2.82222°E / 49.41417; 2.82222
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaOise
OkrožjeCompiègne
KantonCompiègne-Jugovzhod
Compiègne-Jugozahod
Compiègne-Sever
InterkomunalitetaAglomeracija ozemlja Compiègne
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Philippe Marini
Površina
1
53,1 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
40.199
 • Gostota760 preb,/km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
60159 /60200
Nadmorska višina31–134 m
(povp. 41 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Compiègne je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise. Leta 1999 je mesto imelo 41.254 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 60 km vzhodno od Beauvaisa in 65 km severno od Pariza.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Compiègne je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Attichy, Estrées-Saint-Denis, Guiscard, Lassigny, Noyon, Ressons-sur-Matz in Ribécourt-Dreslincourt s 173.943 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Februarja 888 je bil v Compiègnu kronan za frankovskega kralja Odo, grof Pariški.

Med stoletno vojno 23. maja 1430 je bila v poskusu osvoboditve kraja s strani Burgundov zajeta Ivana Orleanska in prodana Angležem.

V letu 1630 je bila Maria de' Medici po neuspeli razrešitvi kardinala Richelieuja izgnana v Compiègne, od koder je leto kasneje pobegnila v Bruselj.

11. novembra 1918 je bilo v kraju Rethondes v bližini Compiègna doseženo premirje z Nemčijo in s tem konec bojev prve svetovne vojne.

V začetku druge svetovne vojne 22. junija 1940 je bilo na istem mestu podpisano še eno premirje, tokrat v zamenjanih vlogah, s katerim je Francija kapitulirala pred Nemčijo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Compiègne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Compiègne je bil en od treh sedežev kraljeve uprave, ostala dva sta bila v Versaillesu in Fontainebleauju.
  • Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.