Pojdi na vsebino

Compiègne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Compiègne
Mesto
Lega
Zemljevid
Compiègne se nahaja v Francija
Compiègne
Compiègne se nahaja v Hauts-de-France
Compiègne
49°24′51″N 2°49′20″E / 49.41417°N 2.82222°E / 49.41417; 2.82222
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaOise
OkrožjeCompiègne
KantonCompiègne-1
Compiègne-2
InterkomunalitetaCA Région de Compiègne et Basse Automne
Upravljanje
 • Župan (2020-2026) Philippe Marini[1]
Površina
1
53,1 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[2]
40.761
 • Gostota770 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
60159 /60200
Nadmorska višina31–134 m
(povp. 41 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Compiègne (francosko: [kɔ̃pjɛɲ] ⓘ; pikardsko Compiène) je mesto in občina v zgodovinski regiji Pikardiji, departmaju Oise, severne Francije.[3] Je ob reki Oise,[4] njegovi prebivalci pa se imenujejo Compiégnois ([kɔ̃pjeɲwa]).

Compiègne je osrednja občina urbane enote s 70.699 prebivalci in večje območje dnevnih migrantov s 141.504 prebivalci od leta 2017.[5]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 60 km vzhodno od Beauvaisa in 65 km severno od Pariza.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Compiègne je sedež dveh kantonov:[3]

  • Compiègne-1 (z 19 občinami in delom Compiègne)
  • Compiègne-2 (s 16 občinami in delom Compiègne)

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
  • 665 - Sveti Wilfrid je bil posvečen za škofa v Yorku. Wilfrid je zavrnil posvečenje v Northumbriji s strani anglosaških škofov. Deusdedit, nadškof Canterburyjski, je umrl in ker v Britaniji ni bilo drugih škofov, za katere bi Wilfrid menil, da so bili veljavno posvečeni, je odpotoval v Compiègne, da bi ga posvetil Agilbert, pariški škof.
  • 757 - Bizantinski cesar Konstantin V. je v Compiègne poslal darilo za Pipina Malega: prve francoske orgle.
  • 833 - Ludvik Pobožni (znan tudi kot kralj Ludvik I. Prefinjenejši) je bil odstavljen v Compiègnu.[4]
  • Februar 888 - Odo, pariški grof in kralj Frankov je bil kronan v Compiègnu.
  • 23. maj 1430 - Med stoletno vojno je bila Ivana Orleanska ujeta s strani Burgundcev, medtem ko je poskušala osvoboditi Compiègna. Nato so jo prodali Angležem.[6]
  • 1557 - Bitka pri St. Quentinu (1557), kjer so habsburške španske sile premagale francosko vojsko v italijanski vojni 1551–1559
  • 1558 - Angleži so zasedli Compiègne
  • 1624 - Compiègne je dal ime Compiènski pogodbi (1624), zavezniška pogodba, ki jo je kardinal Richelieu sklenil z Nizozemci.[4]
  • 1630 - Poskusi Marije Medičejske, da bi izgnala Richelieuja, so na koncu privedli do njenega izgnanstva v Compiègne, od koder je leta 1631 pobegnila v Bruselj.
  • 17. julij 1794 - Mučeniki iz Compiègnea so bili usmrčeni na Place de la Nation, Pariz med Vladavino terorja.
  • 1900 - Odvili so se golf dogodki za poletne olimpijske igre 1900.[7]
  • 11. november 1918 - Premirje z Nemčijo, sklenjeno v Le Francportu blizu Compiègna, konča spopade v prvi svetovni vojni.
  • 22. junij 1940 - Drugo premirje v Compiègnu je bilo podpisano med nacistično Nemčijo in poraženo Francijo v Le Francportu, na istem mestu kot leta 1918, v istem železniškem vagonu, vendar z zamenjanimi sedeži.
  • 1941 - Med nemško okupacijo Francije je bilo v Compiègnu ustanovljeno taborišče Compiègne. Spomenik taborišča in še en ob železniških tirih obeležujeta tragedijo.
  • 1972 - Ustanovitev Tehnološke univerze v Compiègnu
  • 1977 - Začetna lokacija kolesarske dirke Pariz–Roubaix je bila spremenjena iz Pariza v Compiègne.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Pogled na Compiègne
Bolnica Compiegne-Noyon

Compiègne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Hôtel de Ville (mestna hiša) je bila dokončana leta 1530.[8]
  • Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Muzeji drugega francoskega cesarstva ter avtomobilizma in turizma znotraj njegovih zidov
  • Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.
  • Muzej Antoine Vivenel
  • Muzej zgodovinskih figuric
  • Spomenik internaciji in deportaciji

Compiènski gozd

[uredi | uredi kodo]

Jasa premirja v Compiènskem gozdu je bila kraj podpisa dveh premirij; tistega z dne 11. novembra 1918 in 22. junija 1940. Hitler je posebej izbral lokacijo drugega in dal originalni podpisni vagon prestaviti iz Pariza v Compiègne, kot ironijo za poražene Francoze.

Na tem mestu je še vedno več spomenikov premirju iz leta 1918, vključno s kopijo originalnega železniškega vagona. Originalni vagon maršala Focha je bil po drugem premirju odpeljan v Nemčijo kot trofeja zmage. Od takrat naprej se širijo različne govorice o tem, kaj se je zgodilo s tem železniškim vagonom. Nekateri verjamejo, da so ga aprila 1945 v Turingiji uničili SS; drugi pravijo, da se je to zgodilo v Berlinu, najverjetneje pa je bil uničen med zavezniškim zračnim napadom na Berlin. Slednja različica se zdi najbolj verjetna, saj je bil vagon Ferdinanda Focha dejansko razstavljen v berlinskem muzeju.[9][10][11]

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Compiègne je pobrateb z:

Compiègne je tudi partner z:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 2. december 2020.
  2. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  3. 1 2 INSEE commune file
  4. 1 2 3 Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Compiègne« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Vol. 6 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 811.
  5. ↑ Comparateur de territoire: Unité urbaine 2020 de Compiègne (60502), Aire d'attraction des villes 2020 de Compiègne (078), INSEE
  6. ↑ Deborah A. Fraioli (2005). Joan of Arc and the Hundred Years War. Greenwood Publishing Group. str. 101. ISBN 978-0-313-32458-1.
  7. ↑ Uradno poročilo poletnih olimpijskih iger 1900. Arhivirano 2008-05-28 na Wayback Machine. str. 15. Dostopano 14. novembra 2010. (francosko)
  8. ↑ »Compiègne: La Place de l'Hôtel de Ville«. la Forêt de Compiègne. Pridobljeno 10. januarja 2025.
  9. ↑ Moved to Berlin - Steven Budiansky, The Complete Story of Codebreaking During WW2,ISBN 0-684-85932-7, page 136
  10. ↑ Moved to Berlin, and there destroyed in an air raid - Brian Hanley, Planning for Conflict in the 21st Century, page 116" available here
  11. ↑ Also, William L. Shirer in his The Rise and Fall of the Third Reich (unknown ISBN) states it was destroyed during a bombing raid on Berlin.
  12. ↑ »Elbląg - Podstrony / Miasta partnerskie«. Elbląski Dziennik Internetowy (v poljščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 1. avgusta 2013.
  13. ↑ »Elbląg - Miasta partnerskie«. Elbląg.net (v poljščini). Pridobljeno 1. avgusta 2013.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Compiègne&oldid=6723153«