Pojdi na vsebino

1087

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1050.  1060.  1070.  - 1080. -  1090.  1100.  1110.
Leta: 1084 · 1085 · 1086 · 1087 · 1088 · 1089 · 1090
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Investiturni boj

[uredi | uredi kodo]
  • Papež Viktor III. obhaja Veliko noč v svoji opatiji Monte Cassino, Rim zaseda protipapež Klemen III.. Medtem se v Capui organizira vojska glavnega papeževega vojaškega podpornika capuanskega kneza Jordana I.. Po Veliki noči se začene papežev "pohod na Rim", v katerem je protipapež pregnan iz Rima in ↓
  • 9. maja → Viktor III. (končno) posvečen za papeža.↓
  • → Položaj na Vatikanskem griču še zdaleč ni zavarovan, zato se Viktor III. še isti teden umakne nazaj na Monte Cassino. Da ga prepriča v varnost, Matilda Toskanska za Leonovo obzidje namesti svoj vojaški oddelek. Viktor III. se vrne nazaj v Rim, toda konec ↓
  • junija → v Rim ponovno vkoraka zaščitna cesarska vojska protipapeža Klemena III.. Matilda Toskanska in Viktor III. se umakneta iz Rima na jug.↓
  • avgusta → Poteka koncil v Benvenetu, ki se ga udeležijo Viktorjevi podporniki. Na koncilu papež Viktor III. obnovi izobčenja protipapeža in cesarja, obsodi laično investituro in razglasi križarsko vojno proti saracenskim piratom v Severni Afriki (Mahdijski križarski pohod). Koncil traja tri dni in medtem papež Viktor III. hudo zboli. Ponovno se umakne na Monte Cassino. ↓
  • 16. septembra → Umre papež Viktor III.. Šele naslednje leto ga nasledi "križarski" papež Urban II.

Ostalo

[uredi | uredi kodo]
Leto smrti angleškega kralja Viljema Osvajalca
  • pomlad - Mornarji iz Barija izkoristijo nered in brezbrižnost Seldžukov ter oplenijo grobnico Sv. Nikolaja v Myri (danes mesto Demre, provinca Antalaya). Polastijo se sarkofaga z ostanki tega svetnika.
  • jesen - Mahdijski križarski pohod: v odziv na razglastitev križarskega pohoda proti saracenskim piratom v severni Afriki združena flota mornaric Pise, Genove in Amalfija ter z blagoslovom papeža Viktorja III. napade severno afriško prestolnico Ziridov Mahdijo. Pohod je uspešen in ti "zgodnji" križarji Mahdijo zasedejo za leto dni, preden se v zameno za bogat plen vrnejo domov. 1088
  • 9. september - Umrlega angleškega kralja Viljema Osvajalca nasledi njegov drugi ali tretji (?) sin Viljem II.. Najstarejši sin Robert Curthose dobi v posest Normandijo, najmlajši Henrik I. pa dobi kasneje od Roberta manjšo normandijsko grofijo.
  • 26. september - Kronanje Viljema II. za angleškega kralja v westminsterski opatiji.
  • Švedska: Glede na edini vir kronista Adama iz Bremna o skandinavskih kraljevinah švedski kralj Inge I. umori sokralja Blot-Svena in s tem ponovno združi Švedsko.
  • Turško ljudstvo Pečenegov po zadnjih porazih Bizantinskega cesarstva množično prehaja čez Donavo. S kritičnimi razmerami v cesarstvu so dobro seznanjeni, saj so številni njihovi vojščaki služili kot najemniki v bizantinski vojski.
  • Požar v Katedrali sv. Pavla v Londonu. Še istega leta se začne obnova.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Neznan datum

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]