Gustav VI. Adolf Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gustav VI. Adolf
Portret
Kralj Švedske
Obdobje vladanja 29. oktober 1950 – 15. september 1973
Predhodnik Gustav V.
Naslednik Karl XVI. Gustav
Zakonec Princesa Margareta Connaughtska
Lady Louise Mountbatten
Potomci Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
Sigvard Bernadotte
Ingrid, danska kraljica
Bertil, vojvoda Hallandski
Carl Johan Bernadotte
Polno ime
Oscar Fredrik Wilhelm Olaf Gustaf Adolf
Hiša Bernadotte
Oče Gustav V. Švedski
Mati Viktorija Badenska
Rojstvo 11. november 1882({{padleft:1882|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Stockholm
Smrt 15. september 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (90 let)
Helsingborg[d]
Pokop Kraljevo pokopališče, Solna
Vera Luteranstvo (Švedska cerkev)

Gustav VI. Adolf (polno ime Oscar Fredrik Wilhelm Olaf Gustaf Adolf), švedski kralj; * 11. november 1882, † 15. september 1973.

Gustav VI. Adolf je bil švedski kralj od 29. oktober 1950 do svoje smrti. Bil je najstarejši sin kralja Gustava V. in njegove žene Viktorije Badenske ter je bil prestolonaslednik Švedske za pretekle 43 let v času vladavine njegovega očeta.

Bil je vseživljenjski amaterski arheolog, posebej pa so ga zanimale stare italijanske kulture. Kasneje v svojem življenju je bil velik zagovornik državljanskih pravic ter se je tudi srečal z Martinom Lutherjem Kingom mlajšim v Stockholmu.

Rojstvo[uredi | uredi kodo]

Gustav Adolf fotografiran z mlajšim bratom princem Viljemom leta 1885.

Rodil se je v kraljevi palači v Stockholmu in ob rojstvu je postal vojvoda Skånski. Po očetovi liniji je član družine Bernadotte in po materni liniji je potomec družine Vasa. Skozi mater je potomec Gustava IV. Adolfa Švedskega, ki je bil pripadnik rodbine Holstein-Gottorp.

Prestolonaslednik (1907–1950)[uredi | uredi kodo]

Gustav Adolf je 8. decembra 1907 postal prestolonaslednik Švedske ob smrti svojega dedka kralja Oskarja II..

Leta 1938 je bil izvoljen za častnega člana Virginijskega društva Cincinnati.

Vladanje (1950–1973)[uredi | uredi kodo]

Prestolonaslednik Gustav Adolf z očetom Gustavom V. in bratom Bertilom.

29. oktobra 1950 je pri starosti 67 let prestolonaslednik Gustav Adolf postal kralj po smrti svojega očeta, kralja Gustava V.. Ob tistem času je bil najstarejši prestolonaslednik na svetu. Njegov osebni moto je bil Plikten framför allt, "Dolžnost pred vsem".

Med vladanjem Gustava VI. Adolfa je bilo delo v teku na novem instrumentu vlade - ki je na koncu učinkovala leta 1975 po kraljevi smrti - da bi zamenjali ustavo iz leta 1809 in pripravili reforme, skladne s tistim časom. Med reformami, ki jih predlagali nekateri Švedi, je bila zahteva za zamenjavo monarhije ali pa vsaj nekoliko umiritve stare ustavne zagotovitve, da "kralj sam ureja kraljestvo."

Gustav Adolf kot kronski princ in vojvoda Scaniaski

Zaradi svojih osebnih lastnosti je postal izredno priljubljen med Švedi in v zameno je ta priljubljenost privedla močno javno mnenje v prid ohranitvi monarhije. Strokovno znanje in zanimanje Gustava VI. Adolfa na številnih področjih (med njimi arhitektura in botanika) ga je naredila spoštovanega, kot je to storila tudi njegova neformalna in skromna narava in njegovo namerno izogibanje pompa. Monarhija je bila kljub temu podrejena demokratični državi. Dodatna pooblastila monarha so bile odstranjene, ko je ustavna reforma Švedske leta 1975 postala popolna.

Kralj je umrl 15. septembra 1973, deset tednov pred svojim 91. rojstnim dnevom v stari bolnišnici v Helsingborgu v Scanii blizu svoje poletne rezidence, gradu Sofiero, po poslabšanju njegovega zdravja, ki je dovedla v pljučnico. Na prestolu ga je nasledil njegov 27-letni vnuk Karl XVI. Gustav, sin pokojnega princa Gustava Adolfa. Njegova smrt je prišla le nekaj dni pred volitvami leta 1973, ki je predlagala neodvisnost v podporo dotedanji socialnodemokratski vladi[1]. S prekinitvijo tradicije ni bil pokopan v Riddarholmskyrkanu v Stockholmu, ampak na kraljevem pokopališču v Haga poleg svojih dveh umrlih žena.

Osebni interesi[uredi | uredi kodo]

Prestolonaslednik Gustav Adolf se sreča z nekaterimi angleškimi nogometaši (okoli 1910–1915).

Kraljev ugled kot "strokovno amaterski profesor" je bil splošno znan; na nacionalni in mednarodni ravni ter med njegovimi sorodniki. Gustav VI. Adolf je bil posvečen arheolog, in je bil leta 1958 potrjen na Britanski akademiji za svoje delo na področju botanike. Sodeloval je pri arheoloških odpravah na Kitajskem, v Grčiji, Koreji in Italiji ter je ustanovil švedski inštitut v Rimu.

Gustav VI. Adolf imel ogromno zasebno knjižnico, sestavljeno iz 80.000 volumnov in on - skoraj bolj impresivno - je dejansko prebral glavni del knjig. Imel je zanimanje za strokovno literaturo o kitajski umetnosti in vzhodnoazijski zgodovini. Ves čas svojega življenja se je kralj Gustav VI. Adolf posebej zanimal za zgodovino civilizacije in je sodeloval pri številnih arheoloških odpravah. Njegovo drugo veliko področje zanimanja je bila botanika, kjer se je osredotočil na cvetje in vrtnarstvo. Veljal je za strokovnjaka za Rhododendronski cvet. Na Sofieri (kraljeva poletna rezidenca) je ustvaril eno izmed najboljših zbirk Rhododendrona.

Kot njegov sin princ Bertil je Gustav VI. Adolf ohranil širok in življenjsko dolgi interes v športu. Užival je v tenisu, golfu in muharjenju za dobrodelne namene.

Družina[uredi | uredi kodo]

Kralj Gustav VI. Adolf s svojo drugo ženo kraljico Ludviko leta 1945.
Takrat prestolonaslednik Gustav Adolf s svojo prvo ženo prestolonaslednico Margareto in otroci leta 1912.

Gustav Adolf se je 15. junija 1905 poročil princeso Margareto Connaughtsko v kapeli svetega Jurija v gradu Windsor. Princesa Margareta je bila hčerka princa Arturja, vojvode Connaughtskega, tretjega sina kraljice Viktorije in princa Alberta Britanskega.

Kralj Gustav VI. Adolf in prestolonaslednica Margareta Švedska sta imela pet otrok. Prestolonaslednica Margareta je 1. maja 1920 nenadoma umrla za okužbo po operaciji. Takrat je bila osem mesecev noseča in je pričakovala šestega otroka.

3. novembra 1923 se je v palači St. James poročil z lejdi Louise Mountbatten, nekoč princeso Louise Battenberško[2]. Bila je sestra Lorda Mountbattena in teta princa Filipa Britanskega. Lady Ludovika je postala kraljica Švedske. Kraljica Ludovika in njen krušni otroci so bili pravnuki kraljice Viktorije Britanske.

Gustav Adolf je z Ludoviko 30. maja 1925 imel le eno mrtvorojeno hčerko.

Medtem ko je njegova prva žena obiskala svojo rodno Veliko Britanijo v zgodnjih letih njunega zakona, so bile na Švedskem pogoste govorice, da je imel Gustav Adolf tam afero z operetno zvezdico Roso Grünbergo[3]. Švedski pevec Carl-Erik Olivebring (1919-2002) je v intervjuju trdil, da je sin Gustava VI. Adolfa, in ta zahtevek je resno vzela kraljeva biografinja Kjell Fridh (1944-1998)[4].

Kralj Gustav VI. Adolf Švedski je bil dedek obeh svojih neposrednih naslednikov, kralja Karla XVI. Gustava Švedskega in kraljice Margarete II. Danske.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Ime Rojstvo Smrt Opombe
s princeso Margareto Connaughtsko (1882–1920)
Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski 22. april 1906 26. januar 1947 umrl v letalski nesreči na Copenhagenskem letališču
oče kralja Karla XVI. Gustava Švedskega
Princ Sigvard, vojvoda Upplandski 7. junij 1907 4. februar 2002 kasneje grof Sigvard Bernadotte af Wisborg
Princesa Ingrid 28. marec 1910 7. november 2000 kasneje kraljica Danske
žena Friderika XI. Danskega
mati sedanje kraljice Margarete II. Danske in kraljice Ane-Marije Grške
Princ Bertil, vojvoda Hallandski 28. februar 1912 5. januar 1997 poročil se je z Lillian Davies, brez otrok
Princ Karl Johan, vojvoda Dalarnski 31. oktober 1916 5. maj 2012 kasneje grof Karl Johan Bernadotte af Wisborg.
z lejdi Louise Mountbatten (1889–1965)
mrtvorojena hčerka
30. maj 1925

Nazivi, časti in grbi[uredi | uredi kodo]

Nazivi[uredi | uredi kodo]

Kraljevi monogram
  • 11. november 1882 – 8. december 1907: Njegova kraljeva visokost vojvoda Skånski, princ Švedske
  • 8. december 1907 – 29. oktober 1950: Njegova kraljeva visokost prestolonaslednik Švedske, vojvoda Skånski
  • 29. oktober 1950 – 15. september 1973: Njegovo veličanstvo kralj Švedske

Njegov naslov uporabljen v uradnih dokumentih je bil: Gustav Adolf, po milosti Boga, Švedski, Gotski in Vendski kralj (švedsko Gustaf Adolf, med Guds nåde, Sveriges, Götes och Vendes Konung).

Časti[uredi | uredi kodo]

Švedske[uredi | uredi kodo]

Uradni redi
  • Zastava Švedske Gospod in mojster (in vitez z ovratnikom od rojstva) reda Serafina
  • Zastava Švedske Gospod in mojster (in poveljnik velika kriza od rojstva) reda meča
  • Zastava Švedske Gospod in mojster (in poveljnik velika kriza od rojstva) reda polarne zvezde
  • Zastava Švedske Gospod in mojster (in poveljnik velika kriza) reda Vase
  • Zastava Švedske Gospod in mojster (in vitez od rojstva) reda Karla XIII
Navidezno uradni redi
  • Visok zaščitnik (in častni vitez) reda svetega Janeza na Švedskem
Uradne medalje
  • Jubilejna spominska značka kralja Oskarja II. (1897)
  • Spominska značka zlate poroke kralja Oskarja II. in Sofije (1907)
  • Spominska značka za 70. rojstni dan kralja Gustava V. (1928)
  • Spominska značka za 90. rojstni dan kralja Gustava V. (1948)
  • Spominska značka zlate poroke kronskega princa Gustava in Viktorije (1906)
  • Medalja Illis Quorum Meruere Labores 18. velikosti

Tuje[uredi | uredi kodo]

Častna diploma
Kronski princ Gustav Adolf dobi svojo zdravniško diplomo kot častni doktorat Univerze v Chicagu od univerzitetnega predsednika, profesorja Maxa Masona, leta 1926

Leta 1918 je Gustav VI. Adolf dobil častni doktorat na univerzi v Lundu, leta 1926 častni doktorat na univerzah Yale, Princeton and Clark, na Cambridgeu leta 1929 in leta 1932 na univerzi Dorpat.

Grbi[uredi | uredi kodo]

Ko je postal vojvoda Skånski, je bil Gustavu Adolfu dodeljen grb z grbom Skåne v sredini. Po njegovem nastopu na prestol leta 1950 je prevzel grb gospostva Švedske.

Armoiries du Prince Gustave, duc de Scanie de 1882 à 1905.svg
Kot princ Švedske in Norveške in
vojvoda Scaniski (1882-1905)
Coat of arms Prince héritier de Suède (1907-1950)2.svg
Kot kronski princ Švedske in
vojvoda Scaniski (1907-1950)
Great coat of arms of Sweden.svg
Večji grb Švedske,
tudi kraljev grb

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
9. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
10. Viljem I. Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Ludovika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
5. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Katarina Šarlota Saški-Hildburghausenska
 
 
 
 
 
 
 
1. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Karl Friderik Badenski
 
 
 
 
 
 
 
12. Leopold Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Ludvika Karolina Geyer von Geyersberg
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Gustav IV. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
13. Zofija Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Friderika Badenska
 
 
 
 
 
 
 
3. Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik Viljem III. Pruski
 
 
 
 
 
 
 
14. Viljem I. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ludvika Mecklenburg-Strelitska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl Friderik Saški-Weimar-Eisenachki
 
 
 
 
 
 
 
15. Avgusta Saška-Weimarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Marija Pavlovna Ruska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Jane Magnusson:När Martin Luther King träffade kungen". 25. november 2011. Pridobljeno dne 4. avgust 2015.  (v švedščini)
  2. ^ "Lady Louise Mountbatten". Mariees du Gotha. Pridobljeno dne 3. avgust 2015.  (v angleščini)
  3. ^ (v švedščini) Elgklou, Lars v Bernadotte – historien och historier on en familj ISBN 91-7008-882-9 p. 170.
  4. ^ (v švedščini) Fridh, Kjell v Gamle Kungen Gustaf VI Adolf – En biografi 1995 ISBN 91-46-16462-6.
  5. ^ "Reply to a parliamentary question" (pdf). str. 95. Pridobljeno dne 10. september 2015.  (v nemščini)
  6. ^ Boletín Oficial del Estado. boe.es. 1. februar 1910. Vol. L, #32, p. 253
  7. ^ http://www.thepeerage.com/100771_001.jpg
  8. ^ http://www.thepeerage.com/100771_001.jpg
Gustav VI. Adolf Švedski
Rojen: 11. november 1882 Umrl: 15. september 1973
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Gustav V.
Kralj Švedske
29. oktober 1950 – 15. september 1973
Naslednik: 
Karl XVI. Gustav
Švedska kraljevska družina
Predhodnik: 
Gustav
Prestolonaslednik Švedske
8. december 1907 – 29. oktober 1950
Naslednik: 
Karl Gustav
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl XV.
vojvoda Skånski
11. november 1882 – 8. december 1907
Nezasedeno
Športni dosežki
Predhodnik:
Zastava Združenega kraljestva William Grenfell
Edvard VII. Britanski
Predsednik organizacijskega odbora za olimpijske igre
1912
Naslednik:
Zastava Belgije Henri de Baillet-Latour