Gustav IV. Adolf Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gustav IV. Adolf
Gustav IV Adolf of Sweden.jpg  *
Per Krafft mlajši: Gustav IV. Adolf
Kralj Švedske
Vladanje29. marec 1792 – 29. marec 1809
Kronanje3. april 1800
PredhodnikGustav III.
NaslednikKarel XIII.
Rojstvo(1778-11-01)1. november 1778
Stockholm, Švedska  *
Smrt7. februar 1837 (1837-02-07) (58 let)
St. Gallen, Švica  *
Pokop29. maj 1884
Riddarholmska cerkev
ZakonecFriderika Badenska (1797)
OtrociGustav, vojvoda Vase
Zofija, velika vojvodinja Badna
Cecilija, velika vojvodinja Oldenburga
Amalija
Vladarska hišašvedska veja rodbine Holstein-Gottorp
OčeGustav III. Švedski
MatiZofija Magdalena Danska
Veroizpovedkuteranska

Gustav IV. Adolf je bil od leta 1792 do odstopa leta 1809 kralj Švedske in zadnji švedski vladar Finske,[1] * 1. november 1778, Stockholm, Švedska, † 7. februar 1837, St. Gallen, Švica.

Neposreden vzrok za njegovo nasilno strmoglavljenje, ki so ga izvedli častniki njegove armade, je bila ruska zasedba Finske leta 1818-1809. Po njegovem odstopu 29 marca 1809 je bila na hitro napisana nova Švedska Ustava, ki je zelo omejila moč monarha. Sprejeta je bila 6. junija 1809 in bila v veljavi do leta 1974. 6. junij se proslavlja kot Dan švedske državnosti.

Švedsko krono s strogo omejenimi pooblastili so ponudili Gustavovemu stricu Karlu XIII., ki ni bil več mlad in ni imel otrok. Naslednji kandidat je bil danski princ Kristijan (Karel) Avgust, ki je ponudbo sprejel, vendar je že nekaj mesecev po prihodu na Švedsko nenadoma umrl. Tretji kandidat in kasneje švedski kralj je bil Napoleonov maršal Jean-Baptiste Jules Bernadotte, prvi monarh iz sedanje švedske kraljeve družine.[2]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Sedemletni Gustav Adolf

Rojen je bil v Stockholmu kot sin kralja Gustava III. in njegove žene, kraljice Zofije Magdalene, najstarejše hčerke danskega kralja Friderika V. in njegove žene Luize Britanske. Ob njegovem rojstvu se je šušljalo, da je njegov biološki oče finski grof Adolf Friderik Munck af Fulkila, kar ni bilo nikoli dokazano.

Do četrtega leta so zanj skrbele Hedvika Zofija von Rosen in njeni zastopnici Brita Ebba Celestina von Stauden in Marija Aurora Ugglo. Po umoru Gustava III. marca 1792 je prestol nasledil Gustav Adolf, star štirinajst let. Kot njegov regent je vladal njegov stric, vojvoda Karel Södermanlandski. Slednji je po odstavitvi Gustava Adolfa in njegovem begu v tujino leta 1809 vladal kot Karel XIII.

Avgusta 1796 je stric organiziral Gustavov obisk Sankt Peterburga. Glavni namen obiska je bila Gustavova poroka z veliko kneginjo Aleksandro Pavlovno, vnukinjo Katarine Velike. Vsi dogovori o poroki so propadli zaradi Gustavovega neomajnega zavračanja možnosti, da bi lahko njegova nevesta svobodno častila boga po običajih Ruske pravoslavne cerkve.

Politika[uredi | uredi kodo]

Gustavovo priljubljenost je povečal takojšen odpust nepriljubljenega Gustava Adolfa Reuterholma, glavnega svetovalca prejšnjega regenta.

31. oktobra 1797 se je poročil s Frideriko Dorotejo, vnukinjo badenskega mejnega grofa Karla Friderika. Poroka, ki bi lahko sprožila vojno z Rusijo, se je zaradi fanatičnega sovraštva tako ruskega carja kot švedskega kralja do Francoske republike končala brez posledic. Kraljev strah pred jakobinstvom, političnim gibanjem, ki se je okrepilo med francosko revolucijo (1789-1799), je bil tako močan, da je za nekaj let odložil svoje kronanje samo zato, da bi se izognil sklicu Državnega zbora. Težave v državnih financah, ki so bile večinoma posledica vojne Gustava III. z Rusijo, so ga nazadnje le prisilile na sklic Skupščine državnih stanov v Norrköpingu marca in 3. aprila 1800. Ko je kralj v Državnem zboru naletel na resno nasprotovanje, se je odločil, da ga ne bo več sklical.

Izguba Finske[uredi | uredi kodo]

Gustav je imel med svojim kratkim vladanjem tudi veliko smole. Leta 1805 se je pridružil Tretji koaliciji proti Napoleonu, njegov pohod pa se je končal s porazom in Francija je okupirala švedsko Pomeranijo. Ko je Rusija leta 1807 v Tilsitu sklenila s Francijo mirovni sporazum, sta švedska zaveznika ostala samo Velika Britanija in Portugalska. 21. februarja 1808 je Rusija napadla švedsko Finsko, da bi prisilila Švedsko, da bi postala del Napoleonove Evrope. Švedski je vojno napovedala tudi Danska. Nekaj mesece kasneje je Rusija zasedla že skoraj celo Finsko. Vojna na Finskem se je končala s Fridrikshamskim mirovnim sporazumom, s katerim je Švedska prepustila Rusiji vzhodno tretjino svojega ozemlja. Na finskem ozemlju je Carska Rusija ustanovila avtonomno Veliko kneževino Finsko.

Državni udar in odstop[uredi | uredi kodo]

Gustavova aretacija

Gustavo neuspešno in zmotno vodenje diplomacije se je končalo z njegovo odstavitevijo v državnem udaru v organizaciji vojaških častnikov.

7. marca 1809 je podpolkovnik Georg Adlersparre, poveljnik dela tako imenovane zahodne armade, stacionirane v Värmlandu, sprožil državni udar, v Karlstadu dvignil zastavo upornikov in krenil na pohod na Stockholm. 13. marca je sedem zarotnikov pod vodstvom Karla Johana Adlercreutza vdrlo v kraljeve zasebne prostore v kraljevi palači. Kralja so aretirali in ga zaprli v njegov družinski grad Gripsholm. Zarotniki so zatem zaprosili Avgustovega strica, vojvodo Karla, naj prevzame vodstvo začasne vlade. Na hitro so sklicali Državni zbor, ki je svečano odobril revolucijo.

29. marca 1809 je Gustav IV. Adolf prostovoljno odstopil, da bi rešil krono v korist svojega sina. Svet državnih stanov, v katerem je prevladovala vojska, je 10. maja razglasil, da niti Gustav niti njegova družina nimajo pravice do švedskega prestola. Vzrok za izključitev družine so bile morda govorice, da je nezakonski sin. Bolj verjetna je razlaga, da so revolucionarji bali sinovega maščevanja, ko bi odrasel. 5. junija so prevratniki Gustavovega strica razglasili za kralja Karla XIII. Njegovo razglasitev je naslednji dan ratificiral Državni zbor. Decembra so Karla Avgusta z družino odpeljali v Nemčijo. Leta 1812 se je ločil od svoje žene.

V izgnanstvu je uporabljal več nazivov, vključno z grof Gottorp in vojvoda Holstein-Eutinski. Nazadnje se je preselil v St. Gallen v Švici, kjer je v veliki osamelosti in revščini pod imenom polkovnik Gustafsson živel v majhnem hotelu. Leta 1837 je umrl zaradi kapi. Njegovo truplo so na predlog kralja Oskarja II. Švedskega prepeljali na Švedsko in pokopali v Riddarholmski stolnici.

Grb[uredi | uredi kodo]

Armoiries du Roi Gustave IV Adolphe de Suède et Finlande.svg
Grb Gustava IV. Adolfa Švedskega

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Kristijan Albert Holstein-Gottorpski
 
 
 
 
 
 
 
8. Kristijan Avgust Holstein-Gottorpski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Friderika Amalija Danska
 
 
 
 
 
 
 
4. Adolf Friderik Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Friderik VII. Baden-Durlaški
 
 
 
 
 
 
 
9. Albertina Friderika Baden-Durlaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Avgusta Marija Holstein-Gottorpska
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav III. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik I. Pruski
 
 
 
 
 
 
 
10. Friderik Viljem I. Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Zofija Šarlota Hanoverska
 
 
 
 
 
 
 
5. Luiza Ulrika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Jurij I. Britanski (=28)
 
 
 
 
 
 
 
11. Zofija Doroteja Hanoverska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Zofija Doroteja Cellska (=29)
 
 
 
 
 
 
 
1. Gustav IV. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik IV. Danski
 
 
 
 
 
 
 
12. Kristijan VI. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Luiza Mecklenburg-Güstrowska
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik V. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Kristijan Henrik Brandenburg-Kulmbaški
 
 
 
 
 
 
 
13. Zofija Magdalena Brandenburg-Kulmbaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Zofija Kristina Wolfsteinska
 
 
 
 
 
 
 
3. Zofija Magdalena Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Jurij I. Britanski (=22)
 
 
 
 
 
 
 
14. Jurij II. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Zofija Doroteja Cellska (=23)
 
 
 
 
 
 
 
7. Luiza Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Ivan Friderik Brandenburg-Ansbaški
 
 
 
 
 
 
 
15. Karolina Brandenburg-Ansbaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Eleonora Erdmuta Saxe-Eisenaška
 
 
 
 
 
 


Družina[uredi | uredi kodo]

Sprehod s kraljico Frideriko

Gustav IV. Adolf se je leta 1797 poročil s Frideriko Dorotejo Badensko (1781-1726), s katero je imel pet otrok.

  • kronski princ Gustav, po letu 1809 znan kot Gustaf Gustafsson, princ Vasa (9. november 1799 – 1877); bil je častnik v službi avstrijskih Habsburžanov
  • Zofija Viljemina (21. maj 1801 – 1865), poročena z velikim vojvodom Leopoldom Badenskim; njena vnukinja Viktorija Badenska se je poročila s kraljem Gustavom V. Švedskim, se pravi da je sedanji švedski kralj Karel XVI. Gustav potomec Gustava IV.
  • Karel Gustav (2. december 1802 – 10. september 1805), veliki vojvoda Finske in vojvoda Smålanda
  • Amalija (22. februar 1805 – 31. avgust 1853), neporočena, umrla brez otrok
  • Cecilija (22. junij 1807 – 1844), z velikim vojvodom Avgustom Oldenburškim

Leta 1812 se je ločil in zatem imel več ljubic. Z eno od njih, Marijo Schlegel, je imel sina

  • Adolfa Gustafssona (1820-1907)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. David Williamson. Debrett's Kings and Queens of Europe. str. 125, 134, 194, 207. ISBN 0-86350-194-X.
  2. Cronholm, Neander N. (1902). A History of Sweden from the Earliest Times to the Present Day. ch 37, str, 203-219.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • H. Arnold Barton (1986). Scandinavia in the Revolutionary Era, 1760–1815. ISBN 0-8166-1392-3.
  • Sten Carlsson )1946). Gustaf IV Adolf.
Gustav IV. Adolf
Rodbina Holstein-Gottorp (švedska veja)
Podveja rodbine Oldenburg
Rojen: 1. november 1778 Umrl: 7. februar 1837
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Gustav III.
Kralj Švedske
1792-1809
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Karel XIII.