Gustav V. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gustav V
Portret
Kralj Švedske
Obdobje vladanja8. december 1907 – 29. oktober 1950
PredhodnikOskar II.
NaslednikGustav VI. Adolf
ZakonecViktorija Badenska
(por. 1881–1930; njena smrt)
PotomciGustav VI. Adolf Švedski
Princ Viljem, vojvoda Södermanlandski
Princ Erik, vojvoda Västmanlandski
Polno ime
Oscar Gustaf Adolf
HišaBernadotte
OčeOskar II. Švedski
MatiSofija Nasavska
Rojstvo16. junij 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…]
palača Drottningholm[d][1][4]
Smrt29. oktober 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (92 let)
palača Drottningholm[d][1]
PokopRiddarholmenska cerkev
VeraŠvedska cerkev

Gustav V. Švedski (polno ime Oscar Gustaf Adolf), kralj Švedske, * 16. junij 1858, † 29. oktober 1950.

Gustav je bil kralj Švedske od leta 1907 do smrti leta 1950 kot peti monarh rodbine Bernadotte. Bil je sin kralja Oskarja II. in kraljice Sofije, sestre velikega vojvode Adolfa Luksemburškega, pravnuk Karla XIV. Johana in praded sedanjega švedskega kralja Karla XVI. Gustava. Ko je po očetovi smrti zasedel prestol, je prevzel njegov moto "z ljudmi za domovino" in se izkazal za sposobnega ustavnega vladarja v obdobju širitve demokracije v državi. Bil je zadnji švedski kralj, ki je uradno imel kraljevske pristojnosti, čeprav so bile vse pristojnosti formalno odpravljene komaj s predelavo švedske ustave leta 1974. Bil je najbolj prileten vladar Švedske in drugi najdalje vladajoči vladar za Magnusom IV. [5]. Od visokega srednjega veka je bil prvi švedski kralj, ki ni bil kronan in ni nosil krone, kar se je uveljavilo kot tradicija vse do danes[6].

Kraljevske funkcije in pravice so očitno prišle pod vprašaj med dvoriščno krizo februarja 1914, ko je Gustav javno podprl zahtevo po krepitvi švedske obrambe. Obtožen je bil prekoračenja svojih pooblastil, vendar mu je uspelo, s široko popularno podporo, doseči odstop liberalne vlade, ki je zmanjšala vojaške izdatke. Imenoval je konservativno vlado pod vodstvom Hjalmara Hammarskjölda. Po prvi svetovni vojni je Gustav sprejel položaj ustavnega monarha v parlamentarni vladi kot posledico reform iz let 1917 in 1918[7].

Po smrti v starosti 92 let je bil kot homoseksualec zapleten v afero Haijby. Njegov ljubimec naj bi bil zločinec in pedofil Kurt Haijby, ki je bil leta 1952 zaprt zaradi izsiljevanja sodišča iz leta 1930. Homoseksualnost je bila na Švedskem do leta 1944 kazniva, vendar je Gustav zaradi svojega položaja avtomatično dobil imuniteto[8]. Kot navdušen lovec in športnik je predsedoval na olimpijskih igrah leta 1912 in je vodil švedsko športno združenje od leta 1897 do leta 1907. Švedsko je predvsem predstavljal (pod psevdonimom gospod G.) kot profesionalni tenisač: tenis je igral do svojih 80. let, ko se mu je vid občutno poslabšal.[6].

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Dvajsetletni Gustav
Kronski princ Gustav z zaročenko kronsko princeso Viktorijo in njenima bratoma.

Gustav V. se je rodil v Drottningholmski palači v Ekerö v Stockholmu kot sin princa Oskarja in princese Sofije. Ob rojstvu je bil imenovan za vojvodo Värmlandskega. Ko je leta 1972 oče zasedel prestol, je Gustav postal kronski princ Švedske in Norveške. 8. decembra 1907 je nasledil očeta na švedskem prestolu, ki se je dve leti prej ločil od norveškega.

20. septembra 1881 se je poročil s princeso Viktorijo Badensko v Karlsruhu v Nemčiji. Bila je vnukinja princese Zofije Švedske in njena poroka z Gustavom V. je združila vladajočo hišo Bernadotte in nekdanjo kraljevsko hišo Holstein-Gottorp.

Javno življenje[uredi | uredi kodo]

Ko je zasedel prestol, je bil Gustav V. vsaj na papirju skoraj avtokrat. Vladna listina iz leta 1809 je naredila kralja tako vodjo države kot predsednika vlade, zato so bili ministri odgovorni izključno njemu. Vendar pa je že leta 1905 njegov oče moral sprejeti vlado, ki jo je predlagala parlamentarna večina in je s tem dejansko preklical svoj privilegij. Od takrat so bili predsedniki vlade izbrani glede na parlamentarno podporo.

Kralj Gustav V. med dvoriščnim govorom

Sprva se je zdelo, da je Gustav V. bil pripravljen sprejeti parlamentarno vladanje. Ko so liberalci z veliko večino zmagali leta 1911, je Gustav imenoval voditelja liberalne stranke Karla Staaffa za predsednika vlade. Vendar pa je na začetku druge svetovne vojne nasprotoval obrambni politiki Staaffa. Februarja 1914 se je velika množica kmetov zbrala ob kraljevi palači in zahtevala, da je treba okrepiti obrambo države. V svojem govoru, v tako imenovanem dvoriščnem govoru, ki ga je dejansko napisal raziskovalec in goreč konservativec Sven Hedin, je Gustav obljubil, da bo okrepil obrambo. Staaff je bil ogorčen in je odgovoril kralju, da je parlamentarno vladanje tako imenovano zato, da krona ostane zunaj strankarske politike. Jezilo ga je tudi, da se kralj ni vnaprej posvetoval z njim glede govora. Vendar je Gustav odvrnil, da je imel pravico "svobodno komunicirati s švedskimi ljudi." Staaffova vlada je v protestu odstopila in Gustav je imenoval vlado javnih uslužbencev s Hjalmarjem Hammarskjöldom (očet0m Daga Hammarskjölda) na čelu. To je bil tudi zgodovinsko poslednji kraljevi poseg v državno politiko.

Kralj Gustav V. na stopničkah med olimpijskimi igrami leta 1912 daje medaljo.
Kralj Gustav V. na naslovnici za "Kungaboken", ko sprejema rože. Publicirano v Stockholmu leta 1943.

Leta 1917 so na volitvah liberalci in socialni demokrati pridobili močno podporo. Postalo je jasno, da Gustav ne bo mogel več imenovati vlade po lastni izbiri in niti ne bo mogel oporekati volji parlamenta. Ker ni mogel imenovati liberalca za predsednika vlade, je imenoval liberalno-socialdemokratsko koalicijsko vlado, kjer je za naslednika Staaffa postavil liberalnega voditelja, Nilsa Edéna. Edénova vlada si je takoj prisvojila večino političnih kraljevih sil in sprejela številne reforme, predvsem uvedbo univerzalne volilne pravice (1918-1919). Gustav je še vedno formalno imenoval ministre, vendar so slednji morali imeti še zaupanje parlamenta. Nato se je tudi zavezal ukrepati na podlagi nasveta ministrov. Tako je vladna listina sicer določala, da "kralj sam ureja sfero", so vendar so ministri dejansko vodili državno politiko in upravo. Gustav je sprejel svojo okrnjeno vlogo in za preostanek svojega življenja vladal kot zgledni ustavni monarh. Parlamentarizem se je na Švedskem uveljavil de facto in ga ni bilo treba formalizirati do leta 1974.

Stališče v svetovnih vojnah[uredi | uredi kodo]

Srečanje treh kraljev v Malmö, 18. decembra 1914: Haakona VII. Norveškega, Gustava V. in Kristjana X. Danskega.

Za Gustava V. se je štelo, da je imel nemške simpatije med svetovnima vojnama. Njegovo politično stališče je bilo pod vplivom žene, ki je čutila močno povezavo do nemške domovine. Kljub temu je dne 18. decembra 1914 sponzorirala srečanje v Malmöju z drugima dvema skandinavskima kraljema, da bi pokazali enotnost in odpravili sum, da se Švedska želi boriti na strani Nemčije.

Vsekakor si zgodovinarji niso edini v ocenjevanju Gustavovih razmerij z nacizmom, ker so bile njegove izjave v različnih prilikah neenotne.

Princ Gustav Adolf, Hermann Göring in kralj Gustav V. v Berlinu februarja 1939.

Kralj in njegov vnuk princ Gustav Adolf sta se pred drugo svetovno vojno družila z nekaterimi nacističnimi voditelji, čeprav verjetno za diplomatske namene. Po navedbah zgodovinarja Jörgena Weibulla je Gustav V. med obiskom v Berlinu poskušal prepričati Hitlerja, da bi ublažil njegovo preganjanje Judov. Vodjo Madžarske je tudi opozoril na pritožbe, naj reši Jude "v imenu človeštva". Na povabilo ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta se je Gustav V. pritožil Hitlerju "v interesu miru" med mirovnim pogajanjem leta 1938.

Ko je junija 1941 nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je Gustav V. poskušal napisati zasebno pismo Hitlerju, da bi se mu zahvalil, da je poskrbel za "boljševiške škodljivce", in mu čestital za njegove "že dosežene zmage". Predsednik vlade Hansson mu je to preprečil, a kralj je vseeno poslal sporočilo preko nemškega veleposlaništva v Stockholmu.

Kresna kriza leta 1941[uredi | uredi kodo]

Tako imenovana kresna kriza je nastopila junija 1941, ko so Nemci zahtevali prehod pehotne divizije Engelbrecht preko švedskega ozemlja iz južne Norveške do severa Finske. Po mnenju premiera Pera Albina Hanssona je kralj v zasebnem pogovoru zagrozil, da bo odstopil, če vlada okoli kresa ne bo odobrila nemške zahteve. Natančnost te trditve se še danes razpravlja; domneva se, da je bil kraljevi namen (če je dejansko prišlo do te grožnje), da se država izogne konfliktu z Nemčijo. Ta dogodek je bil kasneje deležen velike pozornosti s strani švedskih zgodovinarjev in je znan kot midsommarkrisen, kresna kriza[9].

Potrditev teh dogodkov je v dokumentih nemške zunanje politike, ki so bili objavljeni po koncu vojne. Dne 25. junija 1941 je nemški minister iz Stockholma poslal "najnujnejše skrivno sporočilo" v Berlin, da je bil tranzit nemških vojakov odobren. Dodal je še:

Kraljevo obvestilo je izrazilo vesela čustva, ki jih je čutil. Živel je skozi tesnobne dneve in šel je daleč, da je dal zadevi svojo osebno podporo. Zaupno je dodal, da je bilo treba iti tako daleč, da je omenil svojo abdikacijo.[10]

Kot poroča Ernst Wigforss, sta tako Gustav V. kot princ Gustav Adolf poskušala prepričati švedsko vlado, da bi dovolila prevoz vojakov preko Švedske, ker je obstajal upravičen sum, da bi se v nasprotnem primeru Nemčija utegnila maščevati.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Gustav V. je bil visok in suh. Nosil je naočnike in imel koničaste brke.

Gustav V. je bil predan teniški igralec in se je pojavljal pod psevdonimom gospod G. Kot igralec in promoter športa je bil leta 1980 izvoljen v Mednarodni teniški hram slavnih. Kralj se je zavzel za ta šport med obiskom Britanije leta 1876 in ko se je vrnil domov, je na Švedskem ustanovil prvi teniški klub. Leta 1936 je ustanovil Kraljevi kljub. Med svojim vladanjem je bil Gustav velikokrat prisoten pri igranju tenisa na Riveri. Na obisku v Berlinu je šel od srečanja s Hitlerjem direktno na tekmo z judovskim igralcem Danielom Prennom. Med drugo svetovno vojno je posredoval za boljše ravnanje z zvezdami Davisovega pokala, Francozom Jeanom Borotro in Nemcem Gottfriedom von Crammom, ki ju je zaprla nemška vlada.

Afera Haijby[uredi | uredi kodo]

Po obtožbah homoseksualnih odnosov med Gustavom in Kurtom Haijbyjem je Haijby izsilil od vlade plačilo 170,000 kron pod grožnjo javnega priznanja. To je pripeljalo do tako imenovane Haijbyjeve afere in mnogi so kritizirali sojenja in obtožbe proti Haijbyju, ki so ustvarile veliko nesoglasij glede Gustavove domnevne homoseksualnosti[11][8]. Vsekakor je ostala kraljeva homoseksualnost za večino Švedov le domnevna in nedokazana, medtem ko je Haijbyjevo izsiljevanje povzročilo veliko ogorčenje.

Spominski kamen na rudarskem uradu v Grängesbergu s podpisi Oskarja II. in Gustava V.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Po skoraj 43-letnem vladanju je kralj Gustav V. umrl za gripo 29. oktobra 1950 v Stockholmu.

Grbi[uredi | uredi kodo]

Ko je postal vojvoda Varmlandski, mu je bil dodeljen grb z osnovo grba Varmlanda. Po njegovem pristopu na prestol je prevzel še grb ozemlja Švedske.

Coat of arms Prince héritier Gustave (V).svg
Grb kronskega princa (1872-1905)
Coat of arms Kronprins Carl Gustav av Sverige 1.svg
Grb kronskega princa (1905-1907)
Great coat of arms of Sweden.svg
Večji grb Švedske
Royal Monogram of King Gustaf V of Sweden.svg
Kraljevski monogram kralja Gustava V. Švedskega

Otroci[uredi | uredi kodo]

Ime Rojstvo Smrt Opombe
Kralj Gustav VI. Adolf Švedski 11. november 1882 15. september 1973 Poročen 1): Princesa Margareta Connaughtska (1882–1920), imel potomce (štirje sinovi, ena hčerka), poročen 2): Lady Louise Mountbatten (1889–1965), imel potomce (ena mrtvorojena hčerka)
Princ Viljem Švedski, vojvoda Södermanlandski 17. junij 1884 5. junij 1965 poročen z veliko vojvodinjo Marijo Pavlovno Rusko (1890–1958), imel potomce
Princ Erik Švedski, vojvoda Västmanlandski 20. april 1889 20. september 1918 umrl neporočen za špansko gripo, ni imel potomcev

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
9. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
10. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Joséphine Tascher de la Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
5. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
1. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Karl Kristjan Nassau-Weilburg
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Karolina Orange-Nassau
 
 
 
 
 
 
 
6. Viljem Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem Jurij Kirchberški
 
 
 
 
 
 
 
13. Burgravina Ludvika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Izabela Avgusta Reuss
 
 
 
 
 
 
 
3. Sofija Nasavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik I. Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Avgusta Braunschweig-Wolfenbüttel
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik, vojvoda Saxe-Altenburg
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Šarlota Saxe-Hildburghausen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Vojvodinja Šarlota Jurijana Mecklenburg-Strelitz
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — New York City: New Chapter Press, 2010. — P. 585. — ISBN 978-0-942257-70-0
  2. 2,0 2,1 Gustav V — 1917.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Hovförsamlingens kyrkoarkiv, Födelse- och dopböcker, SE/SSA/0007/C I/5 (1819-1860), bildid: C0054453_00286
  5. Magnus VI. (1316-1374) je postal kralj pri treh letih kar pomeni, da je skupno vladal 55 let, vendar pa je kot polnoleten vladal 40 let.
  6. 6,0 6,1 "Gustaf V". Uppslagsverk. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (švedsko)
  7. "Gustav V". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (angleško)
  8. 8,0 8,1 "Haijbyaffären". Uppslagsverk. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (švedsko)
  9. Hansson (Wahlbäck, Regeringen och kriget. Ur statsrådens dagböcker 1939–41)
  10. Dokumenti nemške zunanje politike (Documents of German Foreign Policy) 1918–1945 Serija D, Del XIII Vojna leta 23. junij 1941 – 11. december 1941. Objavljeno v ZK (HMSO) in ZDA (Government Printing Office).
  11. Heumann, Maths (1978). Rättsaffärerna Kejne och Haijby (švedščina). Stockholm: Norstedt. ISBN 91-1-787202-2. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Gustav V.
Rojen: 16. junij 1858 Umrl: 29. oktober 1950
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Oskar II.
Kralj Švedske
1907–1950
Naslednik: 
Gustav VI. Adolf
Nazivi za člane kraljevske družine
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl
Prestolonaslednik Švedske
1872–1907
Naslednik: 
Gustav Adolf
Prestolonaslednik Norveške
1872–1905
Naslednik: 
Olaf
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl Adolf
vojvoda Värmlandski
1858–1907
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Karl Filip
Politične funkcije
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl
Podkralj Norveške
1884
Nezasedeno
Nagrade in dosežki
Predhodnik: 
Sir Cyril Newall
Naslovnica revije Time
30. oktober 1939
Naslednik: 
Tom Harmon