Gustav V. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gustav V
Portret
Kralj Švedske
Obdobje vladanja 8. december 1907 – 29. oktober 1950
Predhodnik Oskar II.
Naslednik Gustav VI. Adolf
Zakonec Viktorija Badenska
(por. 1881–1930; njena smrt)
Potomci Gustav VI. Adolf Švedski
Princ Viljem, vojvoda Södermanlandski
Princ Erik, vojvoda Västmanlandski
Polno ime
Oscar Gustaf Adolf
Hiša Bernadotte
Oče Oskar II. Švedski
Mati Sofija Nasavska
Rojstvo 16. junij 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][3][4]
palača Drottningholm[d][1]
Smrt 29. oktober 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][3][4] (92 let)
palača Drottningholm[d][1]
Pokop Riddarholmenska cerkev
Vera Švedska cerkev

Gustav V. Švedski (polno ime Oscar Gustaf Adolf), kralj Švedske, * 16. junij 1858, † 29. oktober 1950.

Gustav je bil kralj Švedske od leta 1907 do svoje smrti leta 1950 kot peti monarh rodbine Bernadotte. Bil je sin kralja Oskarja II. in kraljice Sofije, sestre velike vojvode Adolfa Luksemburškega, pravnuk Karla XIV. Johana in praded sedanjega švedskega kralja Karla XVI. Gustava. Po nasleditvi prestola po očetovi smrti je prevzel njegov moto "z ljudmi za domovino" in se je izkazal za sposobnega ustavnega vladarja v obdobju širitve demokracije v svoji državi. S tem je bil zadnji švedski kralj, ki je imel kraljevske pristojnosti, čeprav so bile pristojnosti formalno odpravljene s predelave švedske ustave leta 1974. Z vladanjem od smrti svojega očeta Oskarja leta 1907 do svoje smrti 43 let kasneje drži rekord najstarejšega vladarja Švedske in drugega najdalje vladajočega vladarja za Magnusom IV. (najstarejši kot odrasel)[5]. Od visokega srednjega veka je bil prvi švedski kralj, ki ni imel kronanja in zato nikoli ni nosil krone, ta tradicija pa se nadaljuje še danes[6].

Med dvoriščno krizo februarja 1914 je Gustav razglasila svojo podporo zahtevam za krepitve švedske obrambe. Obtožen je bil prekoračenja svojih pooblastil, vendar je bil s široko popularno podporo za svoja dejanja sposoben izsiliti odstop liberalne vlade, ki je zmanjšala vojaške izdatke. Imenoval je konservativno vlado pod vodstvom Hjalmara Hammarskjölda. Po prvi svetovni vojni je Gustav sprejel njegov položaj kot ustavni monarh kot posledico celotnih pojavov parlamentarne vlade in franšiznih reform leta 1917 in 1918[7].

Po smrti v starosti 92 let je bil kot homoseksualec zapleten v afero Haijby. Njegov ljubimec naj bi bil karierni zločinec in obtoženi pedofil Kurt Haijby, ki je bil leta 1952 zaprt za izsiljevanje sodišča v 1930. Homoseksualnost je bilo na Švedskem do leta 1944 kaznivo dejanje, vendar je Gustav zaradi svojega položaja avtomatično dobil imuniteto[8]. Kot navdušen lovec in športnik je predsedoval na olimpijskih igrah leta 1912 in je vodil švedsko športno združenje od leta 1897 do leta 1907. Švedsko je predvsem predstavljal (pod psevdonimom gospoda G.-ja) kot tekmovalen teniški igralec in tenis je igral do svojih 80. let, ko se je njegov vid naglo poslabšal.[6].

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Gustav v svojih 20.
Kronski princ Gustav z zaročenko kronsko princeso Viktorijo in njenima bratoma.

Gustav V. se je rodil v Drottningholmski palači v Ekerö v Stockholmu kot sin princa Oskarja in princese Sofije. Ob rojstvu je bil imenovan za vojvodo Värmlandskega. Po očetovi zasedbi prestola leta 1972 je Gustav postal kronski princ tako Švedske in Norveške. 8. decembra 1907 je nasledil očeta na švedskem prestol, ki se je ločil od norveškega prestola dve leti pred tem.

20. septembra 1881 se je poročil s princeso Viktorijo Badensko v Karlsruhu v Nemčiji. Bila je vnukinja princese Zofije Švedske, in njena poroka z Gustavom V. je združila, s pravo krvjo (in ne samo s posvojitvijo), vladajočo hišo Bernadotte in nekdanjo kraljevsko hišo Holstein-Gottorp.

Javno življenje[uredi | uredi kodo]

Srečanje treh kraljev v Malmö, 18. decembra 1914: Haakona VII. Norveškega, Gustava V. in Kristjana X. Danskega.

Ko je zasedel prestol je bil Gustav V. vsaj na papirju skoraj avtokrat. Vladna listina iz leta 1809 je naredila kralja tako vodjo države in predsednika vlade ter ministri so bili izključno odgovorni zanj. Vendar pa je njegovega očeta večina v parlamentu iz leta 1905 prisilila sprejeti vlado. Od takrat so bili predsedniki vlade izbrani glede na parlamentarno podporo.

Kralj Gustav V. med dvoriščnim govorom

Sprva se je zdelo, da je Gustav V. bil pripravljen sprejeti parlamentarno vladanje. Ko so liberalci z masivno večino zmagali leta 1911, je Gustav imenoval voditelja liberalne stranke Karla Staaffa za predsednika vlade. Vendar pa je elita med uvodom druge svetovne vojne nasprotoval obrambni politiki Staaffa. Februarja 1914 se je velika množica kmetov zbrala ob kraljevi palači in zahtevala, da je treba okrepiti obrambo države. V svojem govoru, v tako imenovanem dvoriščnem govoru, ki ga je dejansko napisal raziskovalec in goreč konservativec Sven Hedin, je Gustav obljubil, da bo okrepil obrambo. Staaff je bil ogorčen in povedal kralju, da je parlamentarno vladanje tako imenovano zato, da krona ostane zunaj strankarske politike. Jezilo ga je tudi, da se kralj ni vnaprej posvetoval z njim glede govora. Vendar je Gustav odvrnil, da je imel pravico "svobodno komunicirati s švedskimi ljudi." Staaffova vlada je v protestu odstopila in Gustav je imenoval vlado javnih uslužbencev na čelu Hjalmarja Hammarskjölda (očeta Daga Hammarskjölda). Do sedaj je bil to zadnji čas, da je švedski kralj neposredno posegel v vladanje v državi.

Kralj Gustav V. na stopničkah med olimpijskimi igrami leta 1912 daje medaljo.
Kralj Gustav V. na naslovnici za "Kungaboken", ko sprejema rože. Publicirano v Stockholmu leta 1943.

Leta 1917 so na volitvah liberalci in socialni demokrati pridobili močno podporo. Tedaj je bilo jasno, da Gustav no bo mogel več imenovati vlade v celoti po lastni izbiri in niti ne bo mogel voditi vlade v pisarni proti volji parlamenta. Brez izbire da imenuje liberalca za predsednika vlade, je imenoval liberalno-socialdemokratsko koalicijsko vlado, kjer je izbral za naslednika Staaffa liberalnega voditelja, Nilsa Edéna. Edénova vlada si je takoj prisvojila večino političnih kraljevih sil in sprejela številne reforme, predvsem uvedbo univerzalne popolne (moški in ženske) volilne pravice v 1918-1919. Medtem ko je bil Gustav še vedno formalno imenoval ministre, so slednji sedaj še moral imeti zaupanje parlamenta. Sedaj se je tudi zavezal, da je deloval na podlagi nasveta ministrov. Čeprav je določba v listini o vladi, ki navaja, da "kralj sam ureja sfero" ostala nespremenjena, so ministri dejansko urejali vse cilje in namere. Gustav je sprejel svojo zmanjšano vlogo in za preostanek svojega življenja vladal kot zgledni omejeni ustavni monarh. Parlamentarizem je postal de facto na Švedskem, četudi so to ni bilo treba formalizirati do leta 1974.

Za Gustava V. se je štelo, da je imel nemške simpatije med drugo svetovno vojno. Njegovo politično stališče med vojno je bilo močno pod vplivom njegove žene, ki je čutila močno povezavo do svoje nemške domovine. Dne 18. decembra 1914 je sponzorirala srečanje v Malmöju z drugima dvema skandinavskima kraljema, da bi pokazali enotnost. Drug ciljev Gustaf V je bil odpraviti sum, da je želel, da bi na Švedskem v vojno na strani Nemčije. Še en od Gustavovih V. ciljev je bil odpraviti sum, da je želel, da je Švedska na strani Nemčije.

Simpatije proti nacizmu[uredi | uredi kodo]

Princ Gustav Adolf, Hermann Göring in kralj Gustav V. v Berlinu februarja 1939.

Kralj in njegov vnuk princ Gustav Adolf sta se pred drugo svetovno vojno družila z nekaterimi nacističnimi voditelji, čeprav verjetno za diplomatske namene. Po navedbah zgodovinarja Jörgena Weibulla je Gustav V. med obiskom v Berlinu poskušal prepričati Hitlerja, da bi ublažil njegovo preganjanje Judov. Vodjo Madžarske je tudi opozoril na pritožbe, naj reši Jude "v imenu človeštva". Na ukaz ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta se je Gustav V. pritožil Hitlerju "v interesu miru" med mirovnim pogajanjem leta 1938.

Ko je junija 1941 nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo je Gustav V. poskušal napisati zasebno pismo Hitlerju, da bi se mu zahvalil, da je poskrbel za "boljševiške škodljivce", in mu čestital za njegove "že dosežene zmage". Predsednik vlade Hansson mu je to preprečil. Ne glede na kaj je kralj poslal Hitlerju sporočilo (skozi nemško veleposlaništvo s telegramom v Stockholmu) za hrbtom vlade.

Kresna kriza leta 1941[uredi | uredi kodo]

Po mnenju premiera Pera Albina Hanssona je kralj med kresno krizo v zasebnem pogovoru zagrozil, da se bo odpovedal prestolu, če vlada junija 1941 okoli kresa ne bi odobrila nemške zahteve za prenos v boju pehotne divizije, tako imenovane divizija Engelbrecht, prek švedskega ozemlja iz južne Norveške do severa Finske. Natančnost te trditve se razpravlja in kraljeva namera (če je v dejstvu storil to grožnjo) je bila včasih domnevana, da je njegova želja izogniti se konfliktu z Nemčijo. Ta dogodek je kasneje prejel veliko pozornosti izmed švedskih zgodovinarjev in je znan kot midsommarkrisen, kresna kriza[9].

Potrditev kraljevega delovanja držijo dokumenti nemške zunanje politike, ujeti na koncu vojne. Dne 25. junija 1941 je nemški minister iz Stockholma poslal "najnujnejšo top skrivnost" sporočilo v Berlin, v katerem je navedel, da ga je kralj pravkar obvestil, da bi tranzit nemških vojakov bil dovoljen. Dodal je še:

Kraljeve besede so izrazile vesela čustva, ki jih je čutil. Živel je skozi tesnobne dneve in šel je daleč, da je dal zadevi svojo osebno podporo. Zaupno je dodal, da je ugotovil, da je bilo treba iti tako daleč, da je omenil svojo abdikacijo.[10]

Glede na Ernsta Wigforssa sta tako Gustav V. in princ Gustav Adolf poskušala prepričati švedsko vlado, da bi dovolili zaveznicam prevoz vojakov prek Švedske, čeprav je bilo to zavrnjeno s strani vlade, ker se je zdelo, da bi posledica tega lahko bila kazen iz strani Nemčije.

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Gustav V. je bil visok in suh. Nosil je naočnike in imel koničaste brke v večini najstniških let.

Gustav V. je bil predan teniški igralec in se je pojavljal pod psevdonimom gospod G. Kot igralec in promoter športa je bil leta 1980 izvoljen v Mednarodni teniški hram slavnih. Kralj se je izvedel za ta šport med obiskom Britanije leta 1876 in ko se je vrnil domov je na Švedskem ustanovil prvi teniški klub. Leta 1936 je ustanovil Kraljevi kljub. Med svojim vladanjem je bil Gustav velikokrat opažen igranja tenisa na Riveri. Na obisku v Berlinu je šel Gustav od srečanja s Hitlerjem direktno na tekmo z judovskim igralcem, Danielom Prennom. Med drugo svetovno vojno je posredoval za boljše ravnanje z zvezdami Davisovega pokala, Francozom Jeanom Borotro in Nemcom Gottfriedom von Crammom, ki ju je zaprla nemška vlada.

Afera Haijby[uredi | uredi kodo]

Obtožbe o ljubezenski aferi med Gustavom in Kurtom Haijbyjem je dvor pripeljalo, da je plačalo 170,000 kron pod grožnjo Haijbyjevega izsiljevanja. To je pripeljalo do tako imenovane Haijbyjeve afere in mnogi so kritizirali sojenja in obtožbe proti Haijbyju, ki so ustvarile veliko nesoglasij glede Gustavove domnevne homoseksualnosti[11][8].

Spominski kamen na rudarskem uradu v Grängesbergu s podpisi Oskarja II. in Gustava V.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Po skoraj 43. letnem vladanju je kralj Gustav V. umrl za gripo 29. oktobra 1950 v Stockholmu.

Grbi[uredi | uredi kodo]

Ko je postal vojvoda Varmlandski, mu je bil dodeljen še grb z osnovo grba Varmlanda. Po njegovem pristopu na prestol je prevzel še grb ozemlja Švedske.

Coat of arms Prince héritier Gustave (V).svg
Grb kronskega princa (1872-1905)
Coat of arms Kronprins Carl Gustav av Sverige 1.svg
Grb kronskega princa (1905-1907)
Great coat of arms of Sweden.svg
Večji grb Švedske
Royal Monogram of King Gustaf V of Sweden.svg
Kraljevski monogram kralja Gustava V. Švedskega

Otroci[uredi | uredi kodo]

Ime Rojstvo Smrt Opombe
Kralj Gustav VI. Adolf Švedski 11. november 1882 15. september 1973 Poročen 1): Princesa Margareta Connaughtska (1882–1920), imel potomce (štirje sinovi, ena hčerka), poročen 2): Lady Louise Mountbatten (1889–1965), imel potomce (ena mrtvorojena hčerka)
Princ Viljem Švedski, vojvoda Södermanlandski 17. junij 1884 5. junij 1965 poročen z veliko vojvodinjo Marijo Pavlovno Rusko (1890–1958), imel potomce
Princ Erik Švedski, vojvoda Västmanlandski 20. april 1889 20. september 1918 umrl neporočen za špansko gripo, ni imel potomcev

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
9. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
10. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Joséphine Tascher de la Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
5. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
1. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Karl Kristjan Nassau-Weilburg
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Karolina Orange-Nassau
 
 
 
 
 
 
 
6. Viljem Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem Jurij Kirchberški
 
 
 
 
 
 
 
13. Burgravina Ludvika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Izabela Avgusta Reuss
 
 
 
 
 
 
 
3. Sofija Nasavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik I. Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Avgusta Brunswick-Wolfenbüttel
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik, vojvoda Saxe-Altenburg
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Šarlota Saxe-Hildburghausen
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Vojvodinja Šarlota Jurijana Mecklenburg-Strelitz
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — New York City: New Chapter Press, 2010. — P. 585. — ISBN 978-0-942257-70-0
  2. ^ 2,0 2,1 Gustav V — 1917.
  3. ^ 3,0 3,1 SNAC
  4. ^ 4,0 4,1 Encyclopædia Britannica
  5. ^ Magnus VI. (1316-1374) je postal kralj pri treh letih kar pomeni, da je skupno vladal 55 let, vendar pa je kot polnoleten vladal 40 let.
  6. ^ 6,0 6,1 "Gustaf V". Uppslagsverk. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (v švedščini)
  7. ^ "Gustav V". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (v angleščini)
  8. ^ 8,0 8,1 "Haijbyaffären". Uppslagsverk. Pridobljeno dne 21. avgust 2015.  (v švedščini)
  9. ^ Hansson (Wahlbäck, Regeringen och kriget. Ur statsrådens dagböcker 1939–41)
  10. ^ Dokumenti nemške zunanje politike (Documents of German Foreign Policy) 1918–1945 Serija D, Del XIII Vojna leta 23. junij 1941 – 11. december 1941. Objavljeno v ZK (HMSO) in ZDA (Government Printing Office).
  11. ^ Heumann, Maths (1978). Rättsaffärerna Kejne och Haijby (švedščina). Stockholm: Norstedt. ISBN 91-1-787202-2. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Gustav V.
Rojen: 16. junij 1858 Umrl: 29. oktober 1950
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Oskar II.
Kralj Švedske
1907–1950
Naslednik: 
Gustav VI. Adolf
Nazivi za člane kraljevske družine
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl
Prestolonaslednik Švedske
1872–1907
Naslednik: 
Gustav Adolf
Prestolonaslednik Norveške
1872–1905
Naslednik: 
Olaf
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl Adolf
vojvoda Värmlandski
1858–1907
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Karl Filip
Politične funkcije
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Karl
Podkralj Norveške
1884
Nezasedeno
Nagrade in dosežki
Predhodnik: 
Sir Cyril Newall
Naslovnica revije Time
30. oktober 1939
Naslednik: 
Tom Harmon