Viljem Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Princ Viljem
vojvoda Södermanlandski
Portret
Rojstvo17. junij 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2]
Tullgarn Palace[d]
Smrt5. junij 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2] (80 let)
Flen[d]
ZakonecVelika vojvodinja Marija Pavlovna Ruska
PotomciPrinc Lennart, vojvoda Smålandski
Imena
Carl Wilhelm Ludvig
RodbinaBernadotte
OčeGustav V. Švedski
MatiViktorija Badenska

Princ Karl Viljem Ludvig Švedski in Norveški, vojvoda Södermanlandski, * 17. junij 1884, palača Tullgarn, Švedska, † 5. junij 1965, palača Stenhammar, Švedska.

Viljem je bil drugi sin kralja Gustava V. Švedskega in njegove kraljice soproge Viktorije Badenske ter je avtor veliko knjig (predvsem v švedščini) kot Prins Wilhelm.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Viljem in Marija v času njune poroke leta 1908
Princ Viljem Švedski, vojvoda Södermanlandski z ženo Marijo in sinom Lennartom

Viljem se je 17. junija 1884 rodil v Tullgarnski palači kot drugi sin kralja Gustava V. in kraljice Viktorije.

Princ Viljem je služil 1898-1904 kot kadet, leta 1904 je diplomiral kot mornarški častnik in bil istega leta imenovan za poročnika. Leta 1913 je bil imenovan za kapetana in od leta 1914 je služil kot poveljnik ladje na torpedovki Castor kot vodja divizije v torpedski diviziji.

Kralj Oskar II. je 25. oktobra 1907 napisal pismo za carja Nikolaja II., kjer je poudaril smiselnost zveze med svojim vnukom in sestrično carja Nikolaja, veliko vojvodinjo Marijo Pavlovno. Marija Pavlovna je bila hčerka velikega vojvoda Pavla Aleksandroviča Ruskega in princese Aleksandre Grške. Viljem in Marija sta se poročila 3. maja 1908 v Sankt Peterburgu na Ruskem.

Viljem in Marija sta imela le enega sina princa Lennarta, vojvodo Smålandskega in kasneje grofa Bernadotta af Wisborga, ki je bil rojen leta 1909. Družina je živela v vili Oakhillu v Djurgårdnu v Stockholmu.

V svoji avtobiografiji je Lennart povedal kako je njegov dedek kralj vztrajal, da služabniki Marijo nazivajo pravilno z nazivom vaša cesarska in kraljevska visokost, na grozo svojega moža, ki je bil zgolj kraljevska visokost. Zakon je bil nesrečen. Marija je kasneje povedala ljudem, da je bil njen mož homoseksualen, čeprav ni znano, če je bilo to res. Par se je ločil leta 1914.

Viljem je imel razmerje, ki ni bilo javno znano, s Jeanne de Tramcourt od tistega leta pa do leta 1952. Skupaj sta živela več kot 30 let na posestvu Stenhammar blizu Flena. To je bilo v času, ko je bilo sobivanje zalo neobičajno in uradno ne dovoljeno med plemiči. Jeanne de Tramcourt je bila tako imenovana gospodinja na Stenhammarju. Dne 2. januarja 1952 je umrla v avtomobilski nesreči v snežnem viharju blizu Stjärnhova v Södermanlandu, ko sta bila na poti v Stenhammar po obisku Viljemovega sina Lennarta. Viljem je vozil, ko se je zgodila nesreča. Po tej tragediji si naj ne bil nikoli opomogel.

Kot Prins Wilhelm je bil znan fotograf in avtor več knjig.[3][4]

Po umoru Kaja Munka 4. januarja 1944 je danski uporni časopis De frie Danske objavil obsojajoče odzive vplivnih Skandinavcev, tudi Viljemovega.[5]

Umrl je v Stockholmu v starosti 80 let.

Preprost grob princa Viljema in njegove prve snahe Karin (Nissvandt) Bernadotte v Flenu

Grbi[uredi | uredi kodo]

Viljemov grb kot princ Švedske in Norveške, vojvode Södermanlandskega (1884-1905)
Wiljemov grb kot princ Švedske, vojvode Södermanlandskega (1907-)

Časti in nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1904 je princa Viljema kralj Oskar II. imenoval za viteza Norveških levov. Red ni bil nikoli ukinjen, vendar je prenehal delovati po samostojnosti Norveške leta 1905.

tuje

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar I. Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
9. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
10. Viljem Nasavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Ludovika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
5. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Katarina Šarlota Saško-Hildburghausenska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princ Viljem, vojvoda Södermanlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Karl Friderik Badenski
 
 
 
 
 
 
 
12. Leopold Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Ludvika Karolina Geyer von Geyersberg
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Gustav IV. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
13. Zofija Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Friderika Badenska
 
 
 
 
 
 
 
3. Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik Viljem III. Pruski
 
 
 
 
 
 
 
14. Viljem I. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ludvika Mecklenburg-Strelitska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludvika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl Friderik Saško-Weimar-Eisenachki
 
 
 
 
 
 
 
15. Avgusta Saško-Weimarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Maria Pavlovna Ruska
 
 
 
 
 
 


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Lundy D. R. The Peerage
  2. 2,0 2,1 NooSFere — 1999.
  3. Amerika från estraden 1928
  4. Känner du landet 1950
  5. »KAJ MUNK IN MEMORIAM«. De frie Danske (v danščini). Januar 1944. str. 6. Pridobljeno 16. oktobra 2015. Zdaj je odšel. Umorili so ga štirje gangsterji, zločin brez primere. Kako nesmiselno: beseda ne umre, ubije Oznanjevalca Besede, Duha ne zlomi krogla revolverja. Groza nikoli ne more izbrisati pesniškega dela, nič več, kot je sposobna zatreti ideje. Misli Svobode premaga celo skrajen kriminal. Munk je bil mučenik za svojo zahtevo po svobodi, vendar njegov napor ustvarjalnih kultur živi z večanjem intenzivnosti po tem. Nordijska literatura žaluje.
  6. "Okrožnica dvora" The Times. Sobota, 6. julij 1901. Issue 36500, pg. 12.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viljem Švedski
Rojen: 17. junij 1884 Umrl: 5. junij 1965
Švedska kraljevska družina
Predhodnik:
Princ Karl Oskar, vojvoda Södermanlandski
Vojvoda Södermanlandski
17. junij 1884 - 5. junij 1965
Naslednik:
Nezasedeno