Seznam danskih monarhov
To je seznam danski kraljev, torej seznam kraljev in kraljic, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije. Ta obsega naslednje:
- Kraljevina Danska (do leta 1396)
- Kraljevina Danska-Norveška (1536-1814)
- Kraljevina Danska (1814 do sedanjosti)
- skupaj z Islandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Samostojna v personalni uniji z Dansko 1918-1944. Neodvisna republika od 1944)
- skupaj z Grenlandijo (od unije Danske in Norveške leta 1387. Efektivna danska oblast se je začela leta 1721).
- skupaj s Ferskimi otoki (od unije Danske in Norveške leta 1387)
Harthaknut, oče Gorma starejšega, je prvi danski kralj, ki je zanesljivo prava oseba. Vsi vladarji pred njim so dvomljivi. Danska ima eno najdlje vladajočih neprekinjenih nasledstvenih linij na svetu, starejša je samo Japonska.
Oldenburgi so nosili dansko krono od leta 1448 do 1863, ko jo je prevzela hiša Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Kraljevina je bila volilna do leta 1660 in do 1864 je bila skoraj ves čas v personalni uniji z grofijama Schleswig in Holstein. Danska imena so podana v oklepajih.
Seznam danskih monarhov[uredi | uredi kodo]
Olafova hiša[uredi | uredi kodo]
Hišo je opisal Adam iz Bremna po pripovedovanju Svena Estridsona, ki je trdil, da jo je ustanovil Šved. Obstoj Sigtrygga Gnupassona potrjujejo runski kamni. Vendar pa danski zgodovinarji raje začenjajo seznam kraljev s prvimi kralji danske narodnosti.
- okoli 900: Olaf (Hedeby)
- 10. stoletje: Gyrd in Gnupa
- 10. stoletje: Sigtrygg Gnupasson
Harthaknutova hiša (917- 1042)[uredi | uredi kodo]
- 917?-948? : Hartaknut I. (Canute I)
- 948?-958? : Gorm Starejši (Gorm den Gamle)
- 958 ali 959-986? : Harald I. (Harald I Blåtand)
- 986?-1014 : Sven I. (Svend I Tveskæg)
- 1014-1018 : Harald II. (Harald II Svendsen)
- 1018-1035 : Knut Veliki (Knud II den Store)
- 1035-1042 : Hartakanut (Knud III Hardeknud)
Hiša Fairhair (1042 - 1047)[uredi | uredi kodo]
Hiša Estridson (1047 - 1448)[uredi | uredi kodo]
- 1047-1076 : Sven Estridson (Svend II Estridsen)
- 1076-1080 : Harald III. (Harald III Hen)
- 1080-1086 : Knut Svetnik (Knud IV den Hellige)
- 1086-1095 : Olaf I. (Oluf I Hunger)
- 1095-1103 : Erik I. (Erik I Ejegod)
- 1104-1134 : Nikolaj Danski (Niels)
- 1134-1137 : Erik II. (Erik II Emune)
- 1137-1146 : Erik III. (Erik III Lam)
- 1140-1143 : Olaf II. (Oluf II)
- 1146-1157 : Sven III. (Svend III Grathe), Knut V. (Knud V) in Valdemar Veliki (Valdemar I den Store)
- 1157-1182 : Valdemar Veliki, (Valdemar I den Store)
- 1182-1202 : Knut IV. (Knud VI)
- 1202-1241 : Valdemar II. Zmagoviti (Valdemar II Sejr)
- 1241-1250 : Erik IV. (Erik IV Plovpenning)
- 1250-1252 : Abel (Abel)
- 1252-1259 : Krištof I. (Christoffer I)
- 1259-1286 : Erik V. (Erik V Glipping)
- 1286-1320 : Erik VI. (Erik VI Menved)
- 1320-1326 : Krištof II. (Christoffer II)
- 1326-1329 : Valdemar III. (Valdemar III)
- 1329-1332 : Krištof II. (Christoffer II)
- 1332-1340 : (nihče) (medvladje)
- 1340-1376 : Valdemar IV. (Valdemar IV Atterdag)
- 1376-1387 : Olaf III. (Oluf III)
- 1387-1412 : Margareta I. (Margrete I)
- 1412-1439 : Erik VII. Pomeranski (Erik VII af Pommern)
- 1440-1448 : Krištof III. (Christoffer III af Bayern)
Hiša Oldenburg (1448 - 1863)[uredi | uredi kodo]
- 1448-1481 : Kristjan I. (Christian I)
- 1481-1513 : Ivan (Hans)
- 1513-1523 : Kristjan II. (Christian II)
- 1523-1533 : Friderik I. (Frederik I)
- 1534-1559 : Kristjan III. (Christian III)
- 1559-1588 : Friderik II. (Frederik II)
- 1588-1648 : Kristjan IV. (Christian IV)
- 1648-1670 : Friderik III. (Frederik III)
- 1670-1699 : Kristjan V. (Christian V)
- 1699-1730 : Friderik IV. (Frederik IV)
- 1730-1746 : Kristjan VI. (Christian VI)
- 1746-1766 : Friderik V. (Frederik V)
- 1766-1808 : Kristjan VII. (Christian VII)
- 1808-1839 : Friderik VI. (Frederik VI)
- 1839-1848 : Kristjan VIII. (Christian VIII)
- 1848-1863 : Friderik VII. (Frederik VII)
Hiša Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg (1863 - )[uredi | uredi kodo]
- 1863-1906 : Kristjan IX.
- 1906-1912 : Friderik VIII.
- 1912-1947 : Kristjan X.
- 1947-1972 : Friderik IX.
- od 1972 : Margareta II.
Nasledstvo na danski prestol[uredi | uredi kodo]
Danska od leta 2009 uporablja absolutno primogenituro, kar pomeni, da sinovi nimajo več prednosti pred hčerkami. Nasledi najstarejši otrok ne glede na spol. Prestolonaslednik je Friderik, danski prestolonaslednik, ki je starejši od dveh sinov kraljice Margarete II.
Kralj Friderik IX. (1899–1972)
Kraljica Margareta II. (rojena 1940)
- (1) Friderik, danski prestolonaslednik (roj. 1968)[1][2]
- (2) Princ Kristjan (roj. 2005)[1][3]
- (3) Princesa Izabela (roj. 2007)[1][4]
- (4) Princ Vincent (roj. 2011)[1][5]
- (5) Princesa Jožefina (roj. 2011)[1][6]
- (6) Princ Joakim (roj. 1969)[1][7]
- (7) Princ Nikolaj (roj. 1999)[1][8]
- (8) Princ Feliks (roj. 2002)[1][9]
- (9) Princ Henrik (roj. 2009)[1][10]
- (10) Princesa Atena (roj. 2012)[1][11]
- (1) Friderik, danski prestolonaslednik (roj. 1968)[1][2]
- (11) Princesa Benedikta (roj. 1944)[1][12]
Otroci princese Benedikte niso v dednem nasledstvu, ker niso bili vzgojeni na danskih tleh.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 »Kraljeva hiša - Danska monarhija«. www.kongehuset.dk. Danish Royal Court. Pridobljeno 2. junija 2015.
Prestol lahko podedujejo potomci kralja Kristjana X. in kraljice Aleksandre
- ↑ »Njegova kraljeva visokost prestolonaslednik«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Prestolonaslednik je sin kraljice Margarete II. in princa Henrika Danskega. Je v liniji dednega nasledstva na prestol in je regent, kadar je kraljica v tujini.
- ↑ »Njegova kraljeva visokost princ Kristjan«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Kristjan je vključen v linijo nasledstva na danski prestol takoj za prestolonaslednikom.
- ↑ »Njena kraljeva visokost princesa Izabela«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princesa Izabela je vključena v dedno linijo nasledstva na dabski prestol takoj za princem Kristjanom.
- ↑ »Njegova kraljeva visokost princ Vincent«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Vincent je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princeso Izabelo.
- ↑ »Njena kraljeva visokost princesa Jožefina«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princesa Jožefina je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol takoj za princem Vincentom.
- ↑ »Njegova kraljeva visokost princ Joacim«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Joacim je sin kraljica Margarete II. in princa Henrika Danskega. Vključen je v dedno linijo nasledstva na danski prestol in lahko deluje kot regent, ko sta kraljica in prestolonaslednik v tujini.
- ↑ »Njegova visokost princ Nikolaj«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Nikolaj je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
- ↑ »Njegova visokost princ Feliks«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Feliks je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
- ↑ »Njegova visokost princ Henrik«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princ Henrik je vključen v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
- ↑ »Njena kraljeva visokost princesa Atena«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2015.
Princesa Atena je vključena v dedno linijo nasledstva na danski prestol.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 12,6 12,7 »Njena kraljeva visokost princesa Benedikta«. Danski kraljevi dvor. Pridobljeno 3. junija 2013.