1104
| Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
| Desetletja: | 1070. 1080. 1090. - 1100. - 1110. 1120. 1130. |
| Leta: | 1101 · 1102 · 1103 · 1104 · 1105 · 1106 · 1107 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]Evropa
[uredi | uredi kodo]- 3. september - Sveti Kutbert je prekopan v Durhamsko katedralo.
- september - Rekonkvista: Po smrti Petra I. postane nov aragonski in navarski kralj njegov mlajši polbrat Alfonz I.
- Pod dožem Ordelafo Faliero začno v Benetkah z gradnjo Arsenala.
- Guibert Nogentski postane opat v Notre Dame de Nogent.
- Na Islandiji izbruhne ognjenik Hekla in ob tem uniči tudi bližnja naselja.
- Investiturni boj: da bi si ponovno pridobil naklonjenost papeža, začne rimsko-nemški Henrik IV. s pripravami na križarski pohod v Sveto deželo. Ker pa se mu konec leta upre sin Henrik V., vse napore raje usmeri v zatrtje upora. 1105 ↔
- Matilda Toskanska zavzame procesarsko Parmo.
Bližnji vzhod in Afrika
[uredi | uredi kodo]
- 7. maj - Bitka pri Harranu: zmaga Seldžukov pod vodstvom mosulskega guvernerja Džikrimiša in mardinskega vladarja Sokmana nad križarji, ki jih vodita antiohijski knez Bohemond I. in edeški grof Baldvin II.. V bitki Seldžuki zajamejo edeškega grofa Baldvina II.. Tankred prevzame začasno regentstvo nad grofijo. Bitka močno oslabi antiohijsko kneževino in zato Bizantinci zahtevajo od antiohijskega kneza Bohemonda I. prisego vazalne zvestobe.
- 25. maj - Jeruzalemski kralj Baldvin I. po dveh tednih obleganja zavzame obmorsko mesto Akkon. Trgovino v mestu prevzame Genova, ki je sodelovala pri obleganju.
- Sultan seldžuškega sultanata Rum Kilidž Arslan začne vojno z Danišmendi, ki zase zahtevajo polovični delež pri izplačani odkupnini za antiohijskega kneza Bohemondom I.. V protiodgovor Danišmendi sklenejo zavezništvo z antiohijsko kneževino oziroma regentom Tankredom Galilejskim.
- Umrlega damaščanskega emirja Dukaka nasledi njegov atabeg Togtekin in ustanovi kratko živečo dinstijo Buridov v Siriji.
- Gruzinski kralj David IV. izkoristi preokupiranost Seldžukov s križarji in jih postopoma izžene iz nižin v Gruziji.
- Umrlega hamadidskega vladarja Mansur ibn Nasirja nasledi sin Badis ibn Mansur, ki pa ga še istega leta vrže s prestola brat Abd al-Aziz ibn Mansur.
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- Robert de Beaumont, angleški plemič, kancler, 2. grof Leicester († 1168)
- Vsevolod II., kijevski veliki knez († 1146)
Smrti
[uredi | uredi kodo]- september - Peter I., aragonski in navarski kralj (* 1068)
- Badis ibn Mansur, hamadidski emir
- Dukak, seldžuški vladar Damaska
- Mansur ibn Nasir, hamadidski emir