Evgenija Švedska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Princesa Evgenija
Prinsessan Eugénie daguerrotypi restaurerad.JPG
Polno ime
Charlotte Eugenie Augusta Amalia Albertina
HišaBernadotte
OčeOskar I. Švedski
MatiJožefina Leuchtenberška
Rojstvo24. april 1830({{padleft:1830|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][3]
Stockholm City[d][1]
Smrt23. april 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][3] (58 let)
Stockholm City[d][1]

Princesa Evgenija Švedska in Norveška (polno ime Charlotta Eugenia Augusta Amalia Albertina), * 24. april 1830, Stockholm, Švedska, † 23. april 1889, Stockholm Švedska.

Bila je članica kraljevske hiše Bernadotte in amaterska umetnica.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Evgenija se je rodila kralju Oskarja I. Švedskega in Jožefine Leuchtenberške. Od rojstva je bila slabega zdravja in zato je bilo zgodaj odločeno, da se ne bo poročila. Leta 1846 je spremljala svojega brata Karla na Prusko za mislijo, da bi bila tam predstavljena kot bodoča nevesta, vendar niso bila narejena nobena resna pogajanja.

Povedala je, da ji je to dalo priložnost, da živi samostojno življenje. Ko je bila leta 1858 neporočenim odraslim ženskam na Švedskem odobrena pravna polnoletnost (sprva le, če so se prijavile za to), je postala morda prva ženska na Švedskem, ki je zahtevala, in se ji dodeli pravno samostojnost. Ko so bratje in sestre mlajši, je en od njihovih učiteljev zbolel za tuberkulozo, vendar pa mu je bilo dovoljeno, da ostane v delovnem razmerju, ki bi lahko vplivale na zdravje nekaterih otrok. Evgenija se včasih kot otrok počutila samo: kasneje je povedala, da je v času svojega otroštva imela željo, da bi bila fant, tako kot so bili njeni bratje.

Evgenija Švedska in Norveška
Koronet (desno) je bil ustvarjen za Evgenijo, ki ga je nosila na kronanju svojega brata Karla leta 1860.

Leta 1852 je kraljeva družina obiskala Oslo in medtem so nekateri zboleli. Evgenija je imela pljučnico in njeno zdravje si ni nikoli dokončno opomoglo od tega. Izgubila je tudi svojega "dragega brata" princa Gustava, svojega najljubšega sorojenca med svojimi brati in sestrami, kar jo je izredno prizadelo. Bila je aktivna kristjanka in se je zanimala za duhovne stvari. Sama kakorkoli ni verjela krščanskemu prepričanju, vendar je vseeno poslušala več različnih krščanskih vej.

Evgenija se je zanimala v več vrst umetnosti. Skladala je glasbo, pisala pesmi, kiparila in slikala je vsak dan na kraljevem dvoru. Ena izmed njenih prijateljic je bila pisateljica Lina Sandell. Nekateri njeni dizajni so bili narejeni v porcelanaste okraske v Rörstrandu in Gustavsbergu. Za najbolj znan kos umetnosti pripisujejo njeni (kljub temu nepravilno) risbi otroka in psa, ki se imenuje "Ali ne znaš govoriti?" in ki je postala zelo popularna kot okrasek. Napisala je knjigo Svenska prinsessor (slovensko: Švedske princese), ki je bila izšla leta 1864 z nemško knjigo, ki jo je prevedla v švedščino, in njeno delo je bilo predstavljeno na Stockholmski umetniški razstavi leta 1866.

Prihodke iz svoje umetnosti je uporabila za svoje socialne projekte. Od plemiških žensk se je pričakovalo, da prevzamejo dobrodelne organizacije, vendar pa naj bi bil Evgenijin interes o socialnih vprašanjih pristen in ni bil zaradi dolžnosti. Denar je dajala prostodušno do take mere, da je njen brat, kraj, dal guvernerjem mest, ki jih je Evgenija obiskala, navodila, da "zaščitijo" njegovo sestro pred "nesramnimi berači".

Večkrat je imela pljučnico in je bila prisiljena med zimo se zapreti v nekaj toplih sob v kraljevi palači. Zaradi svojega slabega zdravja se je začela zanimati v medicino ter je blizu svoje poletne rezidence Fridhem na otoku Gotlandu, kjer je preživljala svoja poletja od leta 1859, ustanovila dve sirotišnici in dom za neozdravljive. Ustanovila je tudi organizacijo za pomoč prizadetim osebam in neozdravljivim otrokom (1879) kot tudi bolnišnico Eugeniahemmet za bolne otroke (1882).

Vzorci skladb[uredi | uredi kodo]

Klavirske skladbe

  • Drottning Josephinas polonaise, (Poloneza kraljice Jožefine) (1854)
  • Louisa vals (Louisin valček) (1858?)
  • La priere (1844)
  • Sorgmarsch, (Mrtev marec), v spomin na kraljico Ludoviko (1871)
  • Tullgarns-galopp (Tullgarnski galop) (1853)

Pesmi

  • Novemberkvällen (Novembrsko večer)
  • Fiskaren (Ribič) (1850)
  • Romans vid piano (Romantika ob klavirju) (1859)
  • Sång Orden af Tibell (Vrstni pesemski red Tibella) (1863)
  • Augusta-dagen (Avgustin dan) (1865)

Grbi[uredi | uredi kodo]

Armoiries de la Princesse Eugenie de Suède.svg
Grb princese Evgenije

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Marie du Pucheu
 
 
 
 
 
 
 
4. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Jean de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
9. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Marie d'Abbadie de Sireix
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Joseph Clary
 
 
 
 
 
 
 
10. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Françoise Agnes Ammoric
 
 
 
 
 
 
 
5. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Joseph Ignace Somis
 
 
 
 
 
 
 
11. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Catherine Rose Soucheiron
 
 
 
 
 
 
 
1. Karl XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. François de Beauharnais, markiz de la La Ferté-Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
12. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Marie Anne Henriette Françoise Pyvart de Chastulle
 
 
 
 
 
 
 
6. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Joseph-Gaspard de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
13. Joséphine de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Rose-Claire des Vergers de Sanois
 
 
 
 
 
 
 
3. Vojvodinja Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Palatinski grof Friderik Mihael Zweibrückenski
 
 
 
 
 
 
 
14. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Palatinska grofica Marija Frančiška Sulzbaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Knez Jurij Viljem Hesse-Darmstadtski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Grofica Marija Ludovika Albertina Leiningen-Falkenburg-Dagsburgška
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  • Österberg, Carin et al., Svenska kvinnor: föregångare, nyskapare. Lund: Signum 1990. ISBN 91-87896-03-6
  • Lars Elgklou (1995). Familjen Bernadotte, en kunglig släktkrönika (švedščina). Skogs boktryckeri Trelleborg. ISBN 91-7054-755-6. 
  • Lars Elgklou (1978). Bernadotte. Historien - eller historier - om en familj.. Stockholm: Askild & Kärnekull Förlag AB

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Eugénie (C. Eugénie A. A. A.) — 1917.
  2. 2,0 2,1 KulturNav — 2015.
  3. 3,0 3,1 Norsk biografisk leksikonKunnskapsforlaget.