Jurij V. Britanski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jurij V.
britanski kralj in indijski cesar
King George V 1911 color-crop.jpg  *
Portret Luka Fildesa, 1911
Vladanje 6. maj 191020. januar 1936
Kronanje 22. junij 1911
Predhodnik Edvard VII.
Naslednik Edvard VIII.
Rojstvo (1865-06-03)3. junij 1865
hiša Marlborough, London  *
Smrt 20. januar 1936 (1936-01-20) (70 let)
hiša Sandringham, Norfolk  *
Pokop 29. januar 1936
kapela svetega Jurija, grad Windsor
Zakonec Marija Teška
Otroci Edvard VIII.
Jurij VI.
Marija, kraljevska princesa
Henrik, vojvoda Gloucestrski
Jurij, vojvoda Kentski
Princ Janez
Polno ime
George Frederick Ernest Albert
Vladarska hiša Windsor
Saška-Coburg in Gotha
Oče Edvard VII.
Mati Aleksandra Danska
Veroizpoved Angleška Cerkev
Podpis George V Signature.svg  *

Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.

Bil je pravnuk kraljice Viktorije in princa Alberta Saško-Coburškega. Med letoma 1877 in 1891 je služil v Kraljevi vojni mornarici, po smrti starejšega brata pa je končal s pomorsko kariero, saj je postal neposredni naslednik britanskega prestola. Ob Viktorijini smrti leta 1901 je njegov oče postal kralj Edvard VII., George pa waleški princ. Po očetovi smrti leta 1910 ga je nasledil na položaju kralja Britanskega imperija.

Po prvi svetovni vojni je mnogo evropskih imperijev propadlo, britanski pa je dosegel svoj največji obseg. Leta 1917 je postal prvi monarh rodbine Windsor, ki jo je preimenoval iz Saška-Coburg in Gotha zaradi protinemškega razpoloženja ljudstva. Za časa njegove vladavine so politično okolje v državi oblikovali socializem, komunizem, fašizem, irsko republikansko in delavsko gibanje. Leta 1931 je z westminstrskim statutom priznal ozemlja znotraj imperija kot ločena kraljestva znotraj Skupnosti narodov.

Velik del življenja je trpel zaradi šibkega zdravja, predvsem težav z dihanjem, ki jih je poslabšalo njegovo kajenje. Nasledil ga je njegov najstarejši sin Edvard VIII.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Jurij se je rodil 3. junija 1865 v Londonu kot drugi sin Edvarda in Aleksandre, takrat valižanskega princa in princese. V času Jurijevega rojstva je na prestolu sedela njegova babica Viktorija.

Jurij je imel starejšega brata, princa Alberta Viktorja, in zato ni bilo pričakovano, da bo Jurij kdaj postal kralj. Ker je bil Jurij le petnajst mesecev mlajši od Alberta Viktorja, je bilo odločeno, da se bosta izobraževala skupaj. Niti Albert Viktor niti Jurij se nista posebno intelektualno odlikovala, zato so ju poslali na usposabljanje v britansko mornarico. Brata sta v mornarici služila tri leta in v tem času prepotovala ves britanski imperij, Virginijo, Južno Ameriko, Sredozemlje in Japonsko. Po njuni vrnitvi v London sta se brata ločila, starejši se je vpisal na kolidž, mlajši pa je ostal v mornarici.

Zakon[uredi | uredi kodo]

Jurij in Marija na poročni dan, 1893

Jurij se je v času svoje kariere v mornarici zaljubil v Marijo, hčer svojega strica. Jurijeva babica, oče in strici so odobravali njuno zakonsko zvezo, vendar pa je njune matere niso. Jurij jo je zaprosil, vendar ga je zavrnila in kasneje s poroko postala kraljica Romunije.

Leta 1891 se je Jurijev starejši brat zaročil s princeso Marijo Teško, vendar je šest mesecev kasneje princ Albert Viktor umrl zaradi pljučnice in prepustil mlajšemu bratu Juriju svoje mesto v nasledstvu na prestol. Jurij se je nato moral odreči svoji karieri v mornarici, ker je bilo zdaj pričakovano, da začne sodelovati v politiki. Kraljica Viktorija je še vedno želela princeso Marijo za snaho in ji je uspelo organizirati zakon med Marijo in Jurijem. Poroka se je odvila 6. julij 1893. Vojvoda in vojvodinja Yorška sta nato dobila svoje stalno prebivališče v Londonu in tam živela kot srednje razredna družina.

Jurij in Marija sta skupaj imela pet sinov in eno hčerko:

22. januarja 1901 je umrla Jurijeva babica Viktorija in njegov oče je prevzel krono kot Edvard VII. Kot pričakovani naslednik suverena je 9. novembra 1901 Jurij dobil naziv valižanski princ. Njegov oče je menil, da bi moral biti Jurij bolje pripravljen na svojo prihodnjo vlogo kot monarh. V nasprotju z Edvardom VII., čigar je njegova mati Viktorija izključila iz vseh državnih zadev, je Jurij od očeta dobil dostop do vseh vladnih dokumentov.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Kralj Jurij V. leta 1923.

Jurijev oče kralj Edvard VII. je umrl 6. maja 1910 in Jurij je samodejno prevzel krono kot Jurij V. Z ženo sta bila kronana 22. junija 1911 v Westminstrski opatiji. Kasneje istega leta sta kralj in kraljica odpotovala v Indijo, kjer so ju 12. decembra indijski državniki in knezi priznali za cesarja in cesarico Indije.

Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna in Velika Britanija je hitro vstopila v vojno z Nemčijo, katere cesar Viljem II. je bil tudi prvi bratranec kralja Jurija V. Tudi kraljeva žena kraljica Marija je imela nemško kri z očetove strani. Jurij je, tako kot njegov oče, pripadal nemški rodbini Saška-Coburg in Gotha, saj je njegov ded pripadal tej rodbini. Poleg tega je veliko kraljevih sorodnikov nosilo nemške plemiške naslove, kar je narodu utrdilo nezaupanje v kraljevo družino. Kralj je zato 17. julija 1917 sklical parlament in spremenil ime svoje rodbine v Windsor. Vse nemške nazive, ki so jih on in njegova družina nosili kot potomci princa Alberta, je Jurij V. ukinil in vsem potomcem kraljice Viktorije, ki niso bili kraljevskega rodu, je priimke preimenoval v Windsor. Ker je imelo Združeno kraljestvo preveč princev zahvaljujoč pravilu, da je naziv podeljen vsem potomcem suverena v moški liniji in njihovim ženam, je Jurij ob tej priložnosti omejil naziv princa le na otroke suverena in otroke suverenih sinov.

Ko je bil v Rusiji nasilno strmoglavljen Jurijev prvi bratranec, nekdanji car Nikolaj II., je Jurij ponudil azil nekdanji ruski carski družini. S to kraljevo odločbo se niso strinjali predsednik vlade in drugi državniki. Medtem ko so bila v Londonu razprave o možnostih za reševanje Romanovih, so se v Rusiji okrepili boljševiki. Jurijev načrt za reševanje sorodnikov ni bil nikoli izveden, saj so bili cesar, cesarica, štiri hčerke in sina usmrčeni. Kasneje istega leta je Jurijeva teta, cesarica mati Marija Fjodorovna Ruska, prispela v London s svojo sestro, kraljico mati Aleksandro.

Jurijev odnos s svojim najstarejšim sinom Edvardom se je večinoma poslabšal proti koncu kraljevega življenja. Jurij je kritiziral Edvardov odpor do poroke in osnovanja družine ter da svoje vloge kot bodoči monarh ni dojel resno. Kralj ni bil posebej zadovoljen z njegovo zvezo z Wallis Warfield, dvakrat ločeno Američanko. Iskreno je verjel, da Edvard ni sposoben voditi kraljestva, in je upal, da bo krona na koncu prišla do njegovega mlajšega sina Alberta in princese "Lilibet".

Smrt[uredi | uredi kodo]

Prva svetovna vojna in kajenje sta pustila posledice na Jurijevo zdravje. Leta 1928 je bil kralj hudo bolan in njegovi sinovi so začeli prevzemati njegove dolžnosti. Nikoli se ni povsem opomogel od bronhitisa, ki ga je utrpel v tem obdobju. Umrl je pet minut pred polnočjo v noči med 20. in 21. januarjem 1936. Nasledil ga je sin Edvard, vendar pa se je, kot je Jurij napovedal, prestolu odpovedal manj kot leto dni kasneje in krono prepustil svojemu mlajšemu bratu Albertu, ki je zavladal kot Jurij VI.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 3. junij 1865 – 24. maj 1892: Njegova kraljeva visokost princ Jurij Valižanski
  • 24. maj 1892 – 22. januar 1901: Njegova kraljeva visokost vojvoda Yorški
  • 22. januar 1901 – 6. maj 1910: Njegova kraljeva visokost vojvoda Cornwallski in Yorški
    • na Škotskem: Njegova kraljeva visokost vojvoda Rothesayski
  • 9. november 1901 – 6 maj 1910: Njegova kraljeva visokost valižanski princ
  • 6. maj 1910 – 20. januar 1936: Njegovo veličanstvo kralj

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Franc Saško-Coburško-Saalfeldski (= 22)
 
 
 
 
 
 
 
8. Ernest I. Saško-Coburški-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Grofica Avgusta Reuška-Ebersdorfska (= 23)
 
 
 
 
 
 
 
4. Princ Albert Saško-Coburško-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Avgust, vojvoda Saško-Gothski-Altenburški
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Luiza Saško-Gothska-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Vojvodinja Luiza Šarlota Mecklenburška-Schwerinska
 
 
 
 
 
 
 
2. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Jurij III. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Vojvodinja Šarlota Mecklenburška-Strelitcka
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Franc Saško-Coburško-Saalfeldski (= 16)
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Viktorija Saško-Coburško-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Grofica Avgusta Reuška-Ebersdorfska (= 17)
 
 
 
 
 
 
 
1. Jurij V. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik Karl Ludvig, vojvoda Schleswiški-Holsteinski-Sonderburški-Beški
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik Viljem, vojvoda Schleswiško-Holsteinsko-Sonderburško-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Grofica Friderika Schliebenska
 
 
 
 
 
 
 
6. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Princ Karl Hessen-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Luiza Karolina Hessen-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Luiza Danska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Princ Friderik Hessen-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Viljem Hessen-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Karolina Nassavsko-Usingenska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Luiza Hessen-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik, dedni princ Danske in Norveške
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Luiza Šarlota Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Sofija Friderika Mecklenburška-Schwerinska