Jurij VI. Britanski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jurij VI.
Portret
Kralj Združenega kraljestva in britanskih dominjonov
Obdobje vladanja 11. december 1936 – 6. februar 1952
kronanje 12. maj 1937
Predhodnik Edvard VIII.
Naslednik Elizabeta II.
cesar Indije
Vladanje 1. december 1936 – 15. avgust 1947
Predhodnik Edvard VIII.
Naslednik položaj ukinjen
Zakonec Elizabeth Bowes-Lyon
Potomci Elizabeta II.
Princesa Margareta, grofica Snowdonska
Polno ime
Albert Frederick Arthur George
Hiša Windsor (od 1917)
Saška-Coburg in Gotha
Oče Jurij V.
Mati Marija Teška
Rojstvo 14. december 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][3]
York Cottage[d]
Smrt 6. februar 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[2][3] (56 let)
Sandringham House[d]
Pokop 15. februar 1952
kapela Svetega Jurija, grad Windsor

Jurij V. (polno ime Albert Friderik Artur Jurij), britanski kralj, * 14. december 1895, † 6. februar 1952.

Otroštvo in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Princ Albert se je rodil je v času vladavine svoje prababice kraljice Viktorije kot drugi sin princa Jurija in princese Marije, takrat vojvode in vojvodinje Yorške. Njegov oče je bil drugi sin Edvarda in Aleksandre, takrat valižanskega princa in princese. Datum njegovega rojstva se je ujemal z datumom smrti njegovega pradedka princa Alberta. Kraljica Viktorija je zato zahtevala, da se njen novorojeni pravnuk imenuje Albert. V trenutku rojstva je bil princ Albert četrti v nasledstvu na prestol za svojim dedkom, očetom in starejšim bratom.

Leta 1910, devet let po smrti kraljice Viktorije, je umrl je kralj Edvard VII., Jurijev dedek, in Jurijev oče je postal kralj Jurij VI., njegov najstarejši brat pa je postal valižanski princ.

Jurij je bil bolehen in plašljivi otrok. Njegovi starši so bili izključeni iz sinovega izobraževanja, za kar je bilo zaupano raznim guvernantam, kot je bil to običaj med takratno aristokracijo. Kot je bilo običajno med moškimi članovi britanske kraljevske družine, je princ Albert zaključil vojno šolo.

Leta 1914 je začel služiti v vojski med prvo svetovno vojno, vendar je bil leta 1916 odpoklican zaradi peptične razjede. Po koncu vojne je študiral zgodovino in ekonomijo. Takrat je začel prevzemati odgovornosti, ki jih je nosil kot član kraljevske družine. Očeta je zamenjal na turnejah in obiskih tovarn in rudnikov ter je zato postal poznan kot "industrijski princ". Medtem pa ni bil dober pri govorjenju, kar ga je skupaj s težavami z jecljanjem in sramežljivim značajem vrglo v senco svojega starejšega brata.

Zakon[uredi | uredi kodo]

Princ Albert in Elizabeth Bowes-Lyon na njun poročni dan.

Jurij je sebi v času, ko se je od princa pričakovalo, da se poroči s princeso, dal svobodo pri izbiri neveste. Leta 1920 je spoznal Elizabeth Bowes-Lyon, hčerko 14. grofa Strathmorskega, ki je po britanskem zakonu veljala za običajno meščanko, čeprav sta bila njena prednika Robert I. Škotski in Henrik VII. Angleški. Elizabeta je zavrnila dve prinčevi snubitvi, vendar je na tretjo snubitev pristala in se z njim poročila 26. aprila 1923 v Westminstrski opatiji. Zakon princa in princese je bil viden kot korak proti modernizaciji monarhije in je bil gledan z odobravanjem naroda. Po poroki sta vojvoda in vojvodinja Yorška prejela zasebno prebivališče v Londonu, kjer sta živela relativno privatno. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri: princesa Elizabeta in princesa Margaret.

S pomočjo svoje žene je rešil problem jecljanja in se osvobodil strahu pred govorom pred množico. Njegov prvi govor po uspešnih terapijah je bil v Canberri v Avstraliji.

Jurijev oče je umrl 20. januarja 1936 in njegova krona je avtomatično prešla v roke njegovega brata ter princ Albert mu je bil domnevni naslednik. Novi kralj Edvard VIII. ni dobil podpore od svojih svetovalcev, ko je bilo jasno, da se namerava oženiti s svojo takratno ljubico, dvakrat ločeno Američanko, Wallis Simpson. Ko mu je bilo rečeno, da britanski narod ne bo sprejel Američanke z dvema živima možema, je Edvard VIII. abdiciral. Princ Albert ni želel sprejeti krone, vendar je 11. decembra 1936 brez obzira na svoje želje postal kralj, ko je njegov brat podpisal dokumente o svoji abdikaciji.

Vladavina[uredi | uredi kodo]

Po prihodu na prestol je dotedanji princ Albert vzel ime Jurij VI., v želji, da obeleži kontinuiteto vladavine svojega očeta in vrne zaupanje v monarhijo. Prva odločitev novega kralja je bila, da svojemu bratu in njegovi ženi da naziv vojvoda in vojvodinja Windsorska, vendar svoji novi svakinji ni omogočil naslova kraljevska visokost.

Kronanje novega kraljevskega para se je odvilo 12. maja 1937, na datum, ki je bil prvotno določen za kronanje njegovega brata. Takoj po kronanju se je kralj z družino preselil v Buckinghamsko palačo, uradno rezidenco britanskega monarha. Začetek Jurijeve vladavine je bil obeležen z občutkom prihoda nove vojne v Evropi in glavni kraljev cilj je bila podpora anti-nacistični politiki predsednika vlade Nevilla Chamberlaina in njegovim stališčem do Adolfa Hitlerja.

Kraljevska družina je na vztrajanje kralja Jurija in kraljice Elizabete ostala v Londonu čez celo drugo svetovno vojno. Predlagana je bila evakuacija v Kanado, vendar sta kralj in kraljica to zavrnila in se odločila ostati in ponuditi stalno moralno podporo britanskemu narodu.

Jurij VI. je v času svoje vladavine doživel hitri razpad Britanskega imperija. Bivši dominjoni so postale suverene države. Proces transformacije iz cesarstva v prostovoljno združenje neodvisnih držav z drugimi besedami imenujemo Commonwealth. Iz Commonwealtha so v času Jurijeve vladavine izšle Jordanija (leta 1946), Burma in Palestina (leta 1948), Irska (leta 1949) in Indija (leta 1950). Jurij se je po izhodu Irske in Indije iz Commonwealtha odrekel nazivu kralja Irske, čigar naziv je uvedel Henrik VIII. Angleški, in cesarja Indije, čigar je uvedla njegova prababica Viktorija, in ostaja zadnji nosilec teh nazivov.

Kraljevo zdravje se je začelo slabšati. Kot strastni kadilec je zbolel za rakom na pljučih in arteriosklerozo. Umrl je 6. februarja 1952 in nasledila ga je najstarejša hčerka Elizabeta II.

Potomci[uredi | uredi kodo]

Ime Rojstvo Smrt Poroka
Datum | Soprog
Otroci
Kraljica Elizabeta II. 21. april 1926 20. november 1947 Princ Filip Grški in Danski Charles, valižanski princ
Anne, kraljevska princesa
Princ Andrew, vojvoda Yorški
Princ Edward, grof Wesseški
Princesa Margareta, grofica Snowdonska 21. avgust 1930 9. februar 2002 6. maj 1960
ločena 11. julija 1978
Antony Armstrong-Jones David Armstrong-Jones, 2. grof Snowdonski
Lady Sarah Chatto

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Ernest I. Saško-Coburški-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
8. Princ Albert Saško-Coburški in Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Luiza Saško-Gothska-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
4. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
9. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Viktorija Saško-Coburško-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
2. Jurij V. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik Viljem, vojvoda Schleswiško-Holsteinsko-Sonderburško-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
10. Kristijan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Luiza Karolina Hessen-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Viljem Hessen-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Luiza Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Luiza Šarlota Danska
 
 
 
 
 
 
 
1. Jurij VI. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Vojvoda Ludvik Württembeški
 
 
 
 
 
 
 
12. Aleksander, vojvoda Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Henrika Nassavska-Weilburška
 
 
 
 
 
 
 
6. Francis, vojvoda Teški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Grof László Rhédey von Kis-Rhéde
 
 
 
 
 
 
 
13. Claudine Rhédey von Kis-Rhéde, grofica Kis-Rhédejska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Baronica Ágnes Inczédy von Nagy-Várad
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Marija Teška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Jurij III. Britanski)
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Adolf, vojvoda Cambriški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Vojvodinja Šarlota Mecklenburška-Strelitcka
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Marija Adelajda Cambriška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Princ Friderik Hessen-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Avgusta Hessensko-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Karolina Nassavska-Usingenska
 
 
 
 
 
 


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Jurij VI. Britanski
Rojen: 14. december 1895 Umrl: 6. februar 1952
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Edvard VIII.
Kralj Združenega kraljestva in britanskih dominjonov
cesar Indije1

1936–1952
Naslednik: 
Elizabeta II.
Nov naziv Vodja Commonwealtha
1949–1952
Opombe in reference
1. Indijsko cesarstvo je razpadlo 15. avgusta 1947. Naziv opuščen 22. junija 1948


  1. ^ Angleška Wikipedija — 2001.
  2. ^ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. ^ 3,0 3,1 SNAC