Harald V. Norveški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Harald V.
Portret
Norveški kralj
Obdobje vladanja 17. januar 1991 - danes
Kronanje 23. junij 1991
Predhodnik Olav V.
Naslednik Haakon, norveški prestolonaslednik
Zakonec Sonja Haraldsen
Potomci Princesa Märtha Louise
Haakon, norveški prestolonaslednik
Hiša Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg[1]
Oče Olaf V. Norveški
Mati Princesa Märtha Švedska
Rojstvo 21. februar 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2][3] (80 let)
Asker, Norveška
Vera Luteranizem
Podpis Harald V of Norway Signature.svg
Norveška kraljevska družina
Royal Arms of Norway.svg

Kralj Harald V.
Kraljica Sonja


Erling Lorentzen


Princesa Astrid, ga. Ferner

Harald V., kralj Norveške, * 21. februar 1937, Skaugum, Norveška.

Harald V. je edini sin kralja Olava V. in princese Märthe. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s Sonjo Haraldsen (zdaj kraljico Sonjo). Z njo ima enega sina in eno hčerko.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Princ Harald

Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: kralj Haakon VII. Norveški (njegov stari oče), kraljica Maud Norveška (njegova stara mati), princ Carl, vojvoda Västergötlandski (njegov stari oče), princesa Ingeborg Danska (njegova stara mati), Leopold III. Belgijski (njegov stric), kralj Jurij VI. Britanski in kraljica Marija Britanska ter Ingrid, danska prestolonaslednica (kasneje danska kraljica).

Harald ima dve starejši sestri, princeso Ragnhild (1930–2012) in princeso Astrid (1932-).

Leta 1940 je celotna kraljeva družina je morala zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in po koncu vojne se je nazaj vrnil na Norveško. Haraldu je leta 1954 umrla mama.

Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in nov kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je Harald postal prestolonaslednik Norveški in prevzel dolžnosti regenta v imenu svojega očeta, kadar je slednji v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in pa na Univerzi v Oxfordu.

Poroka in otroci[uredi | uredi kodo]

Marca 1968 se je zaročil s Sonjo Haraldsen. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila kraljevskega rodu[4]. Harald je povedal očetu, kralju Olafu V., da bo ostal celo življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi kot rezultat končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olav V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu[5]. Skupaj imata 2 otroka:

  • Njena kraljeva visokost princesa Märtha Louise, rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Ari Behnijem. Skupaj imata tri hčerke:
    • Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003
    • Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005
    • Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008
  • Njegova kraljeva visokost Haakon Magnus, norveški prestolonaslednik, rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z Mette-Marit Tjessem Høiby, ki ima iz prejšnega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata 2 otroka:

Vladavina[uredi | uredi kodo]

17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške in poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov.

Kralj Juan Carlos I. Španski na obisku na Norveškem (2006)

Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz unije s Švedsko.

Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter Danilom Türkom in Barbara Türk leta 2011

Harald V. je leta 2011 skupaj s svojo ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik Danilo Türk skupaj s svojo ženo Barbaro Türk

Leta 2015 je postal prvi vladajoči vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno Deželo kraljice Maud.

Jadranje[uredi | uredi kodo]

Kot navdušen jadralec[6] je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah leta 1964 v Tokiu[7], leta 1968 v Ciudadu de Méxicu[8] in leta 1972 v Münchnu. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon igrala vlogo v otvoritvi olimpijskih iger v Lillehammerju. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju in njegovemu dedku. Harald je tudi predstavljal norveško na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami.

Seznam medalj
Jadranje
Svetovno prvenstvo
Zlato Svetovno prvenstvo 1987 Jadranje
Srebro Svetovno prvenstvo 1982 Jadranje
Bron Svetovno prvenstvo 1988 Jadranje
Evropsko prvenstvo
Zlato Evropsko prvenstvo 2005 Jadranje

S svojo jadralsko ekipi je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 21. februar 1937 - 21. september 1957: Njegova kraljeva visokost princ Harald Norveški
  • 21. september 1957 - 17. januar 1991: Njegova kraljeva visokost norveški prestolonaslednik
  • 17. januar 1991 - danes: Njegovo veličanstvo kralj Norveške

Kralj je tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Kristjan IX. Danski (=28, 22)
 
 
 
 
 
 
 
8. Friderik VIII. Danski (=14)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=29, 23)
 
 
 
 
 
 
 
4. Haakon VII. Norveški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Karl XV. Švedski (=30)
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Ludovika Švedska (=15)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Ludovika Nizozemska (=31)
 
 
 
 
 
 
 
2. Olaf V. Norveški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albert, britanski princ
 
 
 
 
 
 
 
10. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Maud Valižanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Kristjan IX. Danski (=16, 28)
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=17, 29)
 
 
 
 
 
 
 
1. Harald V. Norveški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
12. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Pauline Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Märtha Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Kristjan IX. Danski (=16, 22)
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik VIII. Danski (=8)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=17, 23)
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ingeborg Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl XV. Švedski (=18)
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Ludovika Švedska (=9)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Ludovika Nizozemska (=19)
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Royal Family". Pridobljeno dne 23. maj 2015. 
  2. ^ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. ^ Encyclopædia Britannica
  4. ^ "HM Queen Sonja". Kongehuset. 6. november 2012. Pridobljeno dne 23. maj 2015.  (v angleščini)
  5. ^ "46 years together: King Harald and Queen Sonja". Royalista. 29. avgust 2014. Pridobljeno dne 23. maj 2015.  (v angleščini)
  6. ^ "Victory by Design". Time Magazine. 27. september 1963. Pridobljeno dne 23. maj 2015.  (v angleščini)
  7. ^ "HP-Time". Victory by Design. 26. junij 1964. Pridobljeno dne 23. maj 2015.  (v angleščini)
  8. ^ "Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne". The New York Times. 14. november 1971. Pridobljeno dne 23. maj 2015.  (v angleščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Harald V.
Rojen: 21. februar 1937
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Olaf V.
Kralj Norveške
17. januar 1991–danes
Trenutni nosilec naziva
Dedič:
Haakon, norveški prestolonaslednik