Marta Ludovika Norveška
Princesa Märtha Louise | |
---|---|
Rojstvo | 22. september 1971[1] (52 let) Rikshospitalet[d], Oslo |
Zakonec | Ari Behn (2002-2017) Durek Verrett (2024-) |
Potomci | Maud Angelica Behn Leah Isadora Behn Emma Tallulah Behn |
Rodbina | Rodbina Glücksburg |
Oče | Harald V. Norveški |
Mati | Sonja Haraldsen |
Religija | Norveška cerkev |
Norveška kraljevska družina |
---|
|
Princesa Märtha Louise Norveška, * 22. september 1971, Oslo, Norveška.
Princesa je edina hčerka kralja Haralda V. in kraljice Sonje. Je četrta v vrsti na norveški prestol, za svojim bratom Haakonom in njegovima dvema otrokoma.
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Princesa Marta Ludovika se je rodila 22. septembra 1971 v Oslu takrat kronskemu princu Haraldu in kronski princesi Sonji. Ob rojstvu ni bila v vrsti na prestol, ker so do leta 1990 lahko le moški podedovali norveški prestol. Krščena je bila nekaj mesecev po svojem rojstvu. Njeni botri so kralj Olaf V. Norveški, princesa Margareta Švedska, grof Flemming Rosenborški, princesa Ragnhild Norveška, Dagny Haraldsen, Haakon Haraldsen, Nils Jørgen Astrup in Ilmi Riddervold.
Martin Ludovikin mlajši brat Haakon Magnus se je rodil dve leti za njenim rojstvom. Leta 1990 se je spremenila norveška ustava, ki je imela kognatično primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v vrsti za nasledstvo. Ta sprememba učinkuje le na tiste rojene od leta 1990 naprej. Ženske rojene med 1971 in 1990 (le Marta Ludovika) so dobile pravice za nasledstvo, vendar bi njihovi bratje bili pred njimi v vrsti za nasledstvo, kar pomeni, da je bil princ Haakon še vedno v prednosti pred Marto Ludoviko v vrsti za nasledstvo na norveški prestol.
Po rojstvo dveh otrok njenega brata, Ingrid Aleksandre in Sverre Magnusa, je bila Marta Ludovika prestavljena na četrto mesto v vrsti. Princesa je tudi v vrsti za nasledstvo na britanski prestol kot prapravnukinja kralja Edvarda VII. Velike Britanije.
Poroka in družina
[uredi | uredi kodo]24. maja 2002 se je princesa Marta Ludovika v Trondheimu poročila s pisateljem Arijem Behnom [2] (rojen leta 1972 kot Ari Mikael Bjørshol; kasneje je vzel ime svoje stare mame). Princesa Marta Ludovika in Ari Behn imata tri hčerke:
- Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003
- Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005
- Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008
Liv Mildrid Gjernes je za par zasnovala darilo od norveške vlade, dve omari naslovljena "Ikons za Hearts". V vsaki omari je bilo sedem ekskluzivnih kosov obrti iz različnih regij Norveške, ki so jih proizvedli drugi norveški obrtniki.
5. avgusta 2016 je kraljevi dvor objavil, da sta se princesa Märtha Louise in Ari Behn razšla in sta začela postopek razveze, vendar bosta imela skupno skrbništvo nad tremi hčerki. Ta ločitev je prva v moderni zgodovini norveške kraljevske družine.
31. avgusta 2024 se poročiti ameriškim alternativnim zdravilnikom in spiritistom Durekom Verettom.[3] V medijih se predstavi Verrett kot samozvan šaman in veliko jih meni o njem, da je slepar.[4]
Sprememba v nazivu
[uredi | uredi kodo]Leta 2002 je kralj (z privolitvijo princese Marte Ludovike) zamenjal njen naziv iz njena kraljevska visokost (Hennes Kongelige Høyhet) z njena visokost. Njen trenutni naziv in ime po poroki je princesa Marta Ludovika (prinsesse Märtha Louise). To je bilo narejeno z namenom, da bi se izgubila povezava med kraljevo družino on njenim poslovnim življenjem. Na Norveškem nima nobenih oblik naziva.
Izobrazba in kariera
[uredi | uredi kodo]Princesa Marta Ludovika je overjena fizioterapevtka z izobrazbo, ki jo je dobila v Oslu in po pripravništvu v Maastrichtu na Nizozemskem. Svojega poklica ni izvajala, vendar se je namesto tega zaradi svoje fascinacije nad tradicionalnimi norveškimi ljudskimi pripovedkami kot in iz ljubezni do glasbe odločila za vzpostavitev lastnega komercialnega zabavnega posla, ki temelji na tem, da daje javnosti s televizijskimi nastopi recitiranja ljudskih pripovedk in petja z dobro znanimi norveški zbori. Decembra 2003 je sodelovala v Gospelskem zboru v Oslu na božičnem koncertu s solo predstavo, ki so bili vključeni kot spremljevalci CD albuma.
1. januarja 2002 je princesa Marta Ludovika začelo svojim lastnim podjetjem z namenom, da bi delala z več svobode od svoje ustavne vloge kot princesa, je začela plačevati davke od dohodka in kralj, potem ko je s posvetovanjem z njo izdal kraljevski edikt, je princesi Marti Ludoviki odstranil slog kraljevska visokost (ima pravico do sloga visokost, ko je v tujini). Vseeno pa je še vedno v vrsti nasledstva na prestol in čeprav so se zmanjšale njene dejavnosti, še vedno izvaja nekatere javne naloge v imenu kralja.
Po več odlogih zaradi družinskih rojstev in očetove bolezni, v katerem času je princesa bila na nekaterih nalogah zastopanja, sta se princesa Marta Ludovika in njen mož oktobra 2004 preselila v New York City. Leta 2004 je izdala svojo prvo knjigo Zakaj kralji in kraljice ne nosijo kron (Why Kings and Queens Don't Wear Crowns), otroško zgodbo o prvi kraljevski družini na Norveškem. Knjigo spremlja CD verzija, kjer princesa bere svojo knjigo naglas.
Princesa Marta Ludovika je študirala fizioterapijo, usposabljala se je za terapevtkinja in študirala na akademiji za holistično medicino. Trdi, da lahko komunicirajo z živalmi in angeli, in je začela svoj terapevtski center z imenom Astarte, po eni od najstarejših boginj na Bližnjem vzhodu.[5] Princesa je narisala kritiko na Norveškem po objavi, da bo začela Astarte izobraževanje. Časopis Bergens Tidende jo je prosil, da se odreče svojim kraljevskim naslovom.[6] Dne 11. avgusta 2007 je Marta Ludovika branila šolo na NRK, norveškem javnem televizijskem omrežju.[7]
Dne 2. oktobra 2007 je princesa Marta Ludovika postala prvi član norveške kraljevske družine, ki se je kadarkoli pojavila na sodišču, ker je želela, da se ustavi prodaja knjige z naslovom Angeli Marte.
Leta 2007 je bila princesa urednik knjige "Prinsesse Märtha Louises eventyrlige verden, Eventyr fra jordens hjerte, Rodinia", ki vsebuje 67 pravljic iz 50. držav.
Sklad princese Marta Ludovike
[uredi | uredi kodo]Sklad njene visokosti princese Marte Ludovike je bil ustanovljen 15. septembra 1972 in nagrada da sredstva za projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, da bi zagotovili pomoč invalidnim otrokom, mlajšim od 16 na Norveškem. Princesa Marta Ludovika je predsednica Sklada. V letu 2005 je bilo premoženje sklada približno 13285000 NOK in skupna letna dodeljena sredstva pridejo do približno 500.000 NOK.[8]
Nazivi
[uredi | uredi kodo]- 22. september 1971 – 2002: Njena kraljeva visokost princesa Marta Ludovika Norveška
- 2002 - danes: Njena visokost princesa Marta Ludovika Norveška
- Ta naziv je uporabljen, ko ni na Norveškem. Na Norveškem se naziv "visokost" ne uporablja.
Predniki
[uredi | uredi kodo]16. Friderik VIII. Danski (=22) | ||||||||||||||||
8. Haakon VII. Norveški | ||||||||||||||||
17. Princesa Ludovika Švedska (=23) | ||||||||||||||||
4. Olaf V. Norveški | ||||||||||||||||
18. Edvard VII. Britanski | ||||||||||||||||
9. Princesa Maud Valižanska | ||||||||||||||||
19. Princesa Aleksandra Danska | ||||||||||||||||
2. Harald V. Norveški | ||||||||||||||||
20. Oskar II. Švedski | ||||||||||||||||
10. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski | ||||||||||||||||
21. Princesa Sofija Nasavska | ||||||||||||||||
5. Princesa Märtha Švedska | ||||||||||||||||
22. Friderik VIII. Danski (=16) | ||||||||||||||||
11. Princesa Ingeborg Danska | ||||||||||||||||
23. Princesa Ludovika Švedska (=17) | ||||||||||||||||
1. Haakon, norveški prestolonaslednik | ||||||||||||||||
24. Harald Gundersen Olsbrygge[10] | ||||||||||||||||
12. Halvor Haraldsen[9] | ||||||||||||||||
25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter[11] | ||||||||||||||||
6. Karl August Haraldsen | ||||||||||||||||
13. Karete Josefine Nielsdatter[9] | ||||||||||||||||
3. Sonja Haraldsen | ||||||||||||||||
28. Ulrich Schjødt Ulrichsen[15] | ||||||||||||||||
14. Johan Christian Ulrichsen[12][13][14] | ||||||||||||||||
29. Signe Asora Bakke[16] | ||||||||||||||||
7. Dagny Ulrichsen | ||||||||||||||||
15. Marie Berntine Hansen[13][14][17] | ||||||||||||||||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lundy D. R. The Peerage
- ↑ »'Iconic royal wedding gowns'«. Harpers Bazaar. (angleško)
- ↑ Norway's Princess Märtha Louise weds American shaman (BBC News)
- ↑ American self-professed shaman set to marry Norwegian princess accuses her friends of racism: ‘So disrespectful’ (The New York Post)
- ↑ »Norway princess 'talks to angels'«. BBC NEWS. 25. julij 2007. Pridobljeno 27. decembra 2015. (angleško)
- ↑ »BT: Dropp prinsessetittelen, Märtha«. BT Leder. 23. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2015. Pridobljeno 27. decembra 2015.
- ↑ »Princess chastises media«. The Norway Post. 12. avgust 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2022. Pridobljeno 27. decembra 2015. (angleško)
- ↑ »Prinsesse Märtha Louises Fond«. kongehuset.no. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ 9,0 9,1 »Norveški državni arhivi«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ »Norveški državni arhivi«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ »Norveški državni arhivi«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ »National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ 13,0 13,1 »Norveški državni arhivi«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ 14,0 14,1 »Image of Grave Site«. Pridobljeno 27. decembra 2015.
- ↑ »Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ »Norveški državni arhivi«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
- ↑ »Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen«. Pridobljeno 27. decembra 2015. (norveško)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna spletna stran norveške kraljevske družine
- Uradna spletna stran norveške kraljevske družine: Princesa Marta Ludovika
- Astarte Education uradna spletna stran
Marta Ludovika Norveška Rojen: 22. september 1971
| ||
Nasledstvena linija | ||
---|---|---|
Predhodnik: Princ Sverre Magnus Norveški |
Nasledstvo na norveški prestol 4. položaj |
Naslednik: Maud Behn |
Predhodnik: Princesa Ingrid Aleksandra Norveška |
Nasledstvo na britanski prestol potomka Maud, hčerke Edvarda VII. |