Astrid Norveška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Princess Astrid
Portret
ZakonecJohan Martin Ferner
PotomciCathrine Ferner
Benedikte Ferner
Alexander Ferner
Elisabeth Ferner
Carl-Christian Ferner
Polno ime
Astrid Maud Ingeborg
HišaGlücksburg
OčeOlaf V. Norveški
MatiPrincesa Marta Švedska
Rojstvo12. februar 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (87 let)
Oslo, Norveška
Norveška kraljevska družina
Royal Arms of Norway.svg

Kralj Harald V.
Kraljica Sonja


Erling Lorentzen


Princesa Astrid, ga. Ferner

Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner, * 12. februar 1932, Oslo, Norveška.

Astrid je druga hčerka kralja Olafa V. Norveškega (1903–1991) in njegove žene, princese Marte Švedske (1901–1954). Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg. Je starejša sestra kralja Haralda V. Norveškega (roj. 1937) in mlajša sestra princese Ragnhild Norveške (1930–2012).

Njena teta po materni strani je bila kraljica Astrid Belgijska, kar je princeso Ragnhild naredilo sestrično v prvem kolenu z Baudouinom I. Belgijskim in njegovim bratom (ter naslednikom) Albertom II. Belgijskim.[2] Kot pra-pravnukinja kraljice Viktorije Velike Britanije je v vrsti nasledstva na britanski prestol. Njena sestrična v drugem kolenu je Elizabeta II. Britanska.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Princesa Astrid je bila krščena 31. marca 1932 in njeni botri so bili: kralj Haakon VII. in kralica Matilda Norveške (njena stara starša po očetovi strani), princ Karl in princesa Ingeborg Švedska (njena stara starša po materni strani), princesa Astrid Belgijska (njena teta), Elizabeta, vojvodinja Yorška, princesa Tira Danska, princ Evgen Švedski in princ Jurij Britanski. Princesa je odrasla na kraljevem posestvu Skauguma v Askerju in je bila izobraževana privatno. Med drugo svetovno vojno je s svojo družino pobegnila pred nacisti in preživela vojno v Washingtonu, D.C.. izgnanstvu v skupaj s svojo mamo, bratom in sestro.[3]

Po vojni je princesa študirala ekonomijo in politično zgodovino v Oxfordu.

Od smrti njene mame aprila 1954 do poroke njegovega brata avgusta 1968 je bila princesa Astrid prva dama Norveške in je na vseh predstavitvenih nalogah delala skupaj z očetom, tudi med državnimi obisku.

Princesa Astrid je vzgojila svojo družino v Vindernu. Sedaj živi skupaj z možem v Nordmarki v Oslu. Njeni hobiji so vezenje, pletenje, branje in slikanje porcelana.

Leta 2005 je bila del slovesnosti, ki so obeležile 60. obletnico konca druge svetovne vojne, in tudi odkrivanje spominske plošče, ki je obeležila izgnanstvo norveškega vladarja v London.[4]

Februarja 2012 je princesa Astrid praznovala svoj 80. rojstni dan z zasebno večerjo v kraljevi palači v Oslu.[5]

580,000 km² veliko območje na Antarktiki je v njeno čast poimenovana Obala princese Astrid.

Poroka in otroci[uredi | uredi kodo]

Princesa se je 12. januarja 1961 poročila z Johanom Martinom Fernerjem (22. julij 1927—24. januar 2015), ki je bil ločen, neplemiške krvi, jadralec, prejemnik srebrne olimpijske medalje in poslovnež v Askerje. Poroko je izvajal nidaroški škof Arne Fjellbu.[6] Par je imel štiri mlade spremljevalce: nevestino nečakinjo in nečaka Ingeborg in Haakon Lorentzen in ženinovi nečakinji Inger in Ellen Ferner.

Par je imel pet otrok:[7]

  • Cathrine Ferner Johannsen, rojena 22. julija 1962, Oslo. Poročila se je 9. decembra 1989 v Oslu z Arildom Johansenom (roj. 18. junij 1961),[8] s katerim ima dva otroka.
    • Sebastian Ferner Johansen, rojen 9. marca 1990 v Oslu.
    • Madeleine Ferner Johansen, rojena 7. marca 1993 v Oslu.
  • Benedikte Ferner, rojena 27. septembra 1963, Oslo. Prvič se je poročila 30. aprila 1994 v Oslu (ločila leta 1998) z Rolfom Woodsom (roj. 17. junija 1963), s katerim ni imela otrok. Drugič se je poročila 2. decembra 2000 v Oslu (ločena leta 2002) z Monsom Einarjem Stangejem (roj. 26. maja 1962), s katerim tudi ni imela otrok.[9]
  • Alexander Ferner, rojen 15. marca 1965, Oslo.[10] Poročil se je 27. julija 1996 v Holmenkollenski kapeli blizu Osla z Margrét Gudmundsdóttir (roj. 27. marca 1966, Reykjavík, Islandija), s katero ima dva otroka.
    • Edward Ferner, rojen 28. marca 1996, Bærum, Norveška.
    • Stella Ferner, rojena 23. aprila 1998, Bærum, Norveška.
  • Elisabeth Ferner, rojena 30. marca 1969, Oslo. Poročila se je 3. oktobra 1992 v Oslu s Tomom Folkom Beckmannom (roj. 1963),[9] s katerim ima enega sina.
    • Benjamin Ferner Beckmann, rojen 25. aprila 1999, Oslo.
  • Carl-Christian Ferner, rojen 22. oktobra 1972, Oslo. Poročil se je 4. oktobra 2014 v Oslu z Anno-Stino Slattum (roj. okoli 1984). Dela v družinskem poslu Ferner Jacobsen AS.[11]

Mecenstva[uredi | uredi kodo]

Princesa Astrid je predsednica odbora Spominskega sklada kronske princese Märthe, ki zagotavlja finančne in socialne pobude, ki jih izvajajo nevladne organizacije[12]

Princesa je mecen več organizacij in sodeluje pri njihovih dejavnostih z velikim zanimanjem. Še posebej je vključena v delo z otroki in mladimi z disleksijo. Sama je zaradi disleksije v otroštvu in mladosti preživljala težke čase.

Naslovi in nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 12. februar 1932 - 12. januar 1961: Njena kraljevska visokost princesa Astrid Norveška
  • 12. januar 1961 - danes: Njena visokost princesa Astrid, gospa Ferner

Galerija[uredi | uredi kodo]


Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Kristjan IX. Danski (=28, 22)
 
 
 
 
 
 
 
8. Friderik VIII. Danski (=14)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=29, 23)
 
 
 
 
 
 
 
4. Haakon VII. Norveški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Karl XV. Švedski (=30)
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Ludovika Švedska (=15)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Ludovika Nizozemska (=31)
 
 
 
 
 
 
 
2. Olaf V. Norveški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albert, britanski princ
 
 
 
 
 
 
 
10. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Maud Valižanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Kristjan IX. Danski (=16, 28)
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=17, 29)
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Astrid Norveška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
12. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Pauline Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Märtha Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Kristjan IX. Danski (=16, 22)
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik VIII. Danski (=8)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska (=17, 23)
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ingeborg Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl XV. Švedski (=18)
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Ludovika Švedska (=9)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Ludovika Nizozemska (=19)
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Astrid Norveška
Rojen: 12. februar 1932
Nasledstvena linija
Predhodnik: 
Elizebeth Long
Nasledstvo na britanski prestol
vnukinja Maud, hčerke Edvarda VII.
Naslednik: 
Alexander Ferner
Častni nazivi
Predhodnik: 
Zastava Švice Alfred Schläppi &
Heinrich Schläppi
Predsednik organizacijskega odbora za ZOI
1952
Z: Olafom Helsetom, Haakonom VII. Norveškim, rodbino Glücksburg
Naslednik: 
Zastava Italije Enrico Colli