Pojdi na vsebino

Evgen Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Princ Evgen
Švedski princ
Norveški princ
vojvoda Närkški
Portret
Portret
Rojstvo1. avgust 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…]
palača Drottningholm[d]
Smrt17. avgust 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][…] (82 let)
Hedvig Eleonora[d]
Imena
Eugén Napoleon Nicolaus
RodbinaBernadotte
OčeOskar II. Švedski in Norveški
MatiSofija Nasavska

Princ Evgen Napoleon Nikolaj Švedski in Norveški, vojvoda Närkški, * 1. avgust 1865, Stockholm, Švedska, † 17. avgust 1947, Stockholm, Švedska.

Bil je švedski slikar, zbiralec umetnin in zavetnik umetnikov.

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Princ Evgen se je rodil v Drottningholmski palači kot četrti in najmlajši sin princa Oskarja, vojvode Östergötlandske. Njegova mati je bila Sofija Nasavska. Kot novorojeni princ je dobil naziv vojvoda Närkški. Po nasleditvi vojvode Östergötlandske na prestol Švedske in Norveške kot kralj Oskar II. je vojvoda Närkški postal četrti v vrsti za nasleditev na prestol. Vendar je bil Evgena veliko bolj zanimalo slikanje kot vladanje.

Norveška

[uredi | uredi kodo]

Vojvoda Närkški je bil velik občudovalec norveške narave in pogosto obiskoval Kristianio (kasneje znano kot Oslo). Njegova pisma kažejo, da je imel raje norveško okolje kot pa stockholmsko. Njegov najbolj ugledan norveška prijatelja sta bila Erik Werenskiold in Gerhard Munthe. Z njima in Norveško je ostal v stiku do svoje smrti.[4]

21. januarja 1904 je princa Evgena imenoval njegov oče za viteza Reda norveških levov.[5] Leta 1905 je norveški parlament razdrl osebno zvezo med Švedsko in Norveško. Pisatelj Bjørnstjerne Bjørnson je omenil mogočo kandidaturo princa Evgena na norveški prestol. Drugi pisatelj Knut Hamsun je predlagal princa za primernega kandidata že leta 1893.[4] Vendar pa njegov oče odklonil možnost, da bi kdorkoli od njegovih sinov nasledil norveški prestol.

Princ Evgen je bil edini Šved, ki je predstavil razstavo v Oslu leta 1904. Razlaga za to je bila, da je on bil princ Norveške do leta 1905 in da je bil zaradi svojih odnosov z norveškimi umetniki do razpada zveze viden kot Norvežan.[4]

Umetnost

[uredi | uredi kodo]
Princ Evgen slika (ok. 1905)

Po končanju srednje šole je princ Evgen študiral umetnostno zgodovino na Uppsalski univerzi. Čeprav sta ga starša podpirala, se princ Evgen ni z lahkoto odločil za opravljanje poklica slikarstva, nenazadnje tudi zaradi njegovega kraljevskega statusa. Bil je zelo razgledan in se ga zanimale radikalne težnje 1880-ih let.[6] Vojvoda je postal eden izmed najbolj obetavnih krajinskih slikarjev. Prvič sta ga slikarstva učila Hans Gude in Wilhelm von Gegerfelt. Med letoma 1887 in 1889[6] je pod vodstvom Léona Bonnata, Alfreda Philippa Rolla, Henrija Gervexa in Pierra Puvisa de Chavannesa študiral v Parizu.[6][7] Klasična preprostost Puvisa de Chavannesa je imela največji vpliv na njegova dela.[6] Večinoma ga je zanimalo jezero Mälaren, podeželje Stockholma (kot na primer Tyresö, kje je preživel svoja poletja), Västergötlanda (predvsem Örgården, še ena poletna rezidenca) in Skåna (še posebej Österlen).[6]

Dela princa Evgena

[uredi | uredi kodo]

Smrt in zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Princ Evgen je leta 1899 kupil Waldemarsudde v Djurgårdnu v Stockholmu in je tam v nekaj letih zgradil svojo rezidenco.[6] Po njegovi smrti 17. avgusta 1947 v Drottningholmski palači je rezidenca postala muzej umetnosti in glede na njegovo oporoko tudi lastnina države.

Grb princa Švedske in Norveške, vojvode Närške (1865-1905)
Grb princa Švedske in Norveške, vojvode Närške (1905-1947)
Kraljevski monogram princa Evgena Švedskega

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
9. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
10. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Joséphine Tascher de la Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
5. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princ Evgen, vojvoda Närški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Karl Kristjan Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik Viljem, knez Nassau-Weilburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Karolina Orange-Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
6. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem Jurij Kirchberški
 
 
 
 
 
 
 
13. Burgravina Ludvika Izabela Kirchberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Izabela Avgusta Reuška
 
 
 
 
 
 
 
3. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik I. Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Pavel Württemberški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Avgusta Braunschweig-Wolfenbüttelska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik, vojvoda Saško-Altenburški
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Šarlota Saško-Hildburghausenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Vojvodinja Šarlota Jurijana Mecklenburg-Strelitcka
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Record #118915983 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Eugen Napoleon Nicolaus — 1917.
  3. 3,0 3,1 Eugen Napoleon Nicolaus
  4. 4,0 4,1 4,2 Barton, Hildor Arnold (2003). »Sweden and Visions of Norway: Politics and Culture, 1814-1905« (v angleščini). ISBN 0809324415. Pridobljeno 10. oktobra 2015.
  5. »The Order of the Norwegian Lion«. kongehuset.no. 5. marec 2015. Pridobljeno 10. novembra 2015. (angleško)
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 »Prince Eugen«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2016. Pridobljeno 10. novembra 2015. (angleško)
  7. »Eugen Napoleon Nicolaus«. Store norske leksikon. Pridobljeno 10. novembra 2015. (norveško)
  8. »Waldemarsuddekrukan pothistory«. www.museibutiken.se. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2013. Pridobljeno 30. septembra 2015.